| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
AVTOMATIZACIJA ODŠKAJALNE NAPRAVE LINIJE ZA KONTINUIRANO VALJANJE
Tomaž Plevnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi podrobno predstavimo avtomatizacijo odškajalne naprave, ki je namenjena za odstranjevanje škaje oziroma železovega oksida na železnih gredicah. Projekt je izdelan za podjetje Štore Steel d.o.o. Avtomatizacija je izvedena v smislu izbire strojne opreme, programiranja krmilnika in konfiguriranja naprav. V programu ePLAN smo narisali vezalne sheme, po katerih so tehniški sodelavci vgradili in povezali ustrezne module. V programu SIMATIC STEP 7 smo napisali program za pravilno delovanje naprave. V nalogi smo uporabili krmilnik, vhodno/izhodne module, napajalnik, komunikacijski modul, usmernik, modul CU320 in razsmernik. Izvedli smo tudi zagon, testiranje in spravili napravo v delovanje.
Ključne besede: avtomatizacija, programirljivi logični krmilnik, ePLAN, SIMATIC STEP 7
Objavljeno: 07.05.2010; Ogledov: 2090; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (15,18 MB)

3.
PRENOSLJIVOST ELEKTRIČNIH SHEM NARISANIH V CAE/CAD
Bogdan Lepan, 2010, diplomsko delo

Opis: Za računalniško načrtovanje električnih shem se uporabljajo različna programska orodja, ki imajo svoje specifične karakteristike. Načeloma omogočajo medsebojno prenosljivost podatkov, vendar v omejenem obsegu, kar zahteva naknadne popravke. Izdelan je pregled programskih orodij WSCAD 5.2, EPLAN, SEE Electrical CADdy++ in AutoCAD Electrical 2010, njihovih značilnosti in možnosti medsebojnega prenosa podatkov. Izdelane so enake testne električne sheme v vsakem od izbranih programov in prenesene v druge tri programe. Analizirana je kvaliteta prenosa podatkov in obseg potrebnih popravkov po vseh prenosih.
Ključne besede: CAE/CAD, EDA, dokumentiranje v elektrotehniki, WSCAD 5.2, EPLAN, SEE Electrical CADdy++, AutoCAD Electrical 2010
Objavljeno: 01.06.2010; Ogledov: 1748; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

4.
RAČUNALNIŠKO VODENI 3 OSNI MEHANIZEM
Benjamin Meglič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje opis delne realizacije računalniško vodenega triosnega mehanizma. Poudarek diplomskega dela je na izvedbi električnega in programskega dela. Mehanski del, ki trenutno še ni realiziran, bo sestavljen iz linearnih vodil in voden z brezkrtačnimi servo motorji. Električni načrt smo izdelali s programom EPLAN, nato pa smo električno omarico sestavili in med seboj povezali električne komponente. Vodenje mehanizma je izvedeno z uporabo krmilnika vodenja DMC podjetja Galil Motion Control. Programski del smo izdelali s programom LabVIEW, proizvajalca National Instruments. Realizirani programi omogočajo inicializacijo mehanizma, nastavitev PID-parametrov položajnega regulatorja za izbrano os, inkrementalno pomikanje izbrane osi itd. Ti programi so bili nadalje integrirani v kompleksnejšo aplikacijo, ki omogoča vodenje mehanizma z uporabo ukaznih komand v obliki standardne G-kode.
Ključne besede: 3-osni mehanizem, DMC 2153, Parker Gemini, linear axis, LabVIEW, servo drive Gemini GV, servo krmilnik, krmilnik vodenja, Motion Planer, ePLAN, DMC 2xxx, Parker 404/406 XR, servo motor
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 1621; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

5.
VODENJE IN SIMULACIJA TRANSPORTNEGA SISTEMA BOSCH TS1 Z UPORABO PROGRAMSKEGA ORODJA STATEFLOW
Uroš Kovše, 2012, diplomsko delo

Opis: V sodobnem času se je v industrijski proizvodnji potrebno hitro prilagajati spremembam, ki jih narekuje trg, zato je potrebno čim hitreje ob čim manjših stroških zasnovati in brez večjih posegov v strojni proizvodni sistem izvesti tudi spremembe krmilnih sistemov. Za avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov se klasično uporabljajo industrijski PLK krmilniki. Ko je potrebno prilagoditi proizvodni proces, je potrebno spremeniti tudi program v PLK krmilnikih, zaradi česar lahko pride do daljšega izpada proizvodnje. Ta postopek bi lahko skrajšali, če bi krmilnik lahko programirali kar v jeziku specifikacije, ki je prilagojen problemu, s katerim se ukvarjamo. Program krmilnika tudi želimo verificirati v nekem simulacijskem okolju še pred končno implementacijo na realni strojni opremi. Takšen postopek snovanja programske opreme na industrijskih krmilnih sistemih lahko bistveno skrajša potreben čas in olajša kasnejše spremembe ali nadgradnje v sistemih avtomatizacije predvsem pri kompleksnejših problemih. V diplomskem delu je predstavljeno snovanje vodenja transportnega sistema Bosch TS1 s pomočjo programskega orodja Stateflow. Zgrajen je tudi model proizvodnega sistema. Algoritem vodenja je najprej verificiran s simulacijo v programskem paketu Simulink, potem pa je z istim algoritmom izvedeno tudi vodenje realnega sistema. V tem primeru osebni računalnik s programsko opremo Matlab (katerega del sta tudi Simulink in Stateflow), nadomešča PLK krmilnik.
Ključne besede: Stateflow, Transportni sistem BOSCH TS1, Dogodkovno vodeni sistemi, VRML, Matlab/Simulink, Eplan, Step 7
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1532; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (11,47 MB)

6.
Avtomatizacija sortirnika toaletnega papirja v podjetju Paloma
David Tovornik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana avtomatizacija sortirke toaletnega papirja v podjetju PALOMA d. d. Sortirka je namenjena sortiranju toaletnega papirja. Poleg sortirke je krmiljenih še osem transporterjev, ki sortirko oskrbujejo s toaletnim papirjem. Krmiljenje je izvedeno s pomočjo Siemensovega logičnega krmilnika in frekvenčnih pretvornikov znamke Lenze. Predstavljeni so razlogi za prenovo in zahteve investitorja. Navedeni so tudi glavni cilji in težave, ki so se med izvajanjem projekta pojavile. Predstavljene in opisane so tudi električne in mehanske komponente in razlogi za njihovo uporabo. Opisan je tudi celoten razvoj električne omare in električnih načrtov v programu Eplan Electric P8. Predstavljen pa je tudi del programa programirljivega logičnega krmilnika pisanega v programskem jeziku LAD (lestvični diagram), s pomočjo Siemensovega programskega vmesnika TIA portal V13.
Ključne besede: avtomatizacija, sortirka, Siemens 1200, frekvenčni pretvornik Lenze SMD, TIA Portal, EPLAN
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 807; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

7.
AVTOMATIZACIJA STROJA ZA REZANJE PAPIRJA
Andrej Vizler, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je predstaviti celotni proces avtomatizacije stroja za avtomatsko rezanje papirja, ki je del paletizacijskega sistema v prehrambni industriji. Naloga rezalnika je, da zagotavlja papir točno določenih dimenzij, ki se uporablja za ločevanje produktov, ki jih zlagajo na palete enega na drugega. Podrobno je opisan postopek načrtovanja, izpostavljene so tudi težave, s katerimi smo se srečevali pri doseganju polne funkcionalnosti. Predstavljeno je programsko okolje ePLAN, osnovna načela za risanje načrtov, opisan je načrt rezalnika papirja, ki je v njem narisan. Sledi opis uporabljenih komponent ter programskega okolja Siemens SIMATIC, ki je namenjen konfiguriranju in programiranju strojne opreme.
Ključne besede: avtomatizacija, Siemens SIMATIC, STEP 7, programirljiv logični krmilnik, ePLAN, frekvenčni pretvornik, induktivni senzor, fotoelektrični senzor, inkrementalni dajalnik
Objavljeno: 27.08.2012; Ogledov: 1823; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (4,87 MB)

8.
AVTOMATIZACIJA LINIJE ZA PAKIRANJE KUHINJSKIH ELEMENTOV Z UPORABO PLK-KRMILNIKA
Martin Strašek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen potek izgradnje avtomatizirane linije z opisom posameznih sklopov celotne linije. Linija je zasnovana tako, da v času 3,4 sekunde zapakira 26 elementov v malo škatlo. Letna proizvodnja zapakiranih malih škatel s predvidenimi zastoji linije, kot so vzdrževanje in podobno, zanaša okrog sedem milijonov kosov. V nadaljevanju so opisani problemi, na katere smo naleteli med testnim zagonom celotne linije in kako smo jih odpravili.
Ključne besede: avtomatizacija, PLC (programirljiv logični krmilnik), EPLAN (Profesionalno orodje za elektro-projektiranje), HMI (vmesnik med strojem in človekom)
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 1045; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

9.
NAPRAVA ZA VIJAČENJE IN ZATISKANJE PUŠ
Jaša Jeseničnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno področje avtomatizacije, katerega ključni pojem je fleksibilnost. Zaradi sprememb zahtev kupca je bilo potrebno napravo za vijačenje in zatiskanje puš spremeniti tako, da ta zadovolji vsem pogojem. V diplomskem delu je predstavljena celotna zgradba naprave in princip delovanja. Opisan je potek konstruiranja, ki se začne s 3D modeliranjem in konča s sestavo naprave. Z nepremičnimi in premičnimi zaščitami je bilo poskrbljeno za varnost. Prikazan je postopek krmiljenja naprave s PLK in urejanje električnih vezav. V diplomskem delu pa je predstavljena tudi tehniška dokumentacija, ki je nujna za varno delo in lažje vzdrževanje naprave.
Ključne besede: avtomatizacija, krmiljenje s PLK, električni vijačnik, pnevmatika, Autodesk Inventor, CX programmer, Eplan
Objavljeno: 30.10.2014; Ogledov: 798; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

10.
PRIPRAVA PROJEKTA S PROJEKTIRANJEM IN IZDELAVO TEHNIŠKE DOKUMENTACIJE ZA OBDELOVALNI CENTER
Tadej Marčič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena priprava projekta s projektiranjem in izdelavo tehnične dokumentacije za obdelovalni center za izdelavo perforiranih cevi. V prvem delu smo na splošno opisali načrtovanje in projektiranje predvsem na elektro področju, orodja, ki so temu namenjena ter standarde na področju projektiranja. V drugem delu smo se poglobili v zgradbo obdelovalnega centra, izvedli oceno tveganja varnosti stroja, določili kinematično strukturo, določili ustrezne pogone posameznih osi ter definirali krmilno opremo za želeno delovanje stroja. V tretjem delu smo razvoj in izdelavo stroja obdelali kot projekt, izdelali časovnico, opisali tveganja, ki so in bi lahko nastala ter načine obvladovanja tveganj. Opisali smo še ekonomiko in organizacijo projekta.
Ključne besede: obdelovalni center, projektiranje, elektro dokumentacija, Siemens SINUMERIK, EPLAN
Objavljeno: 15.10.2015; Ogledov: 1000; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici