Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pandemija covida-19 je bila zdravstvena kriza, ki je grozila, da se bo hitro spremenila še v gospodarsko krizo. Evropska centralna banka (ECB) se je na začetku krize v letu 2020 odzvala z ukrepi, ki so omogočili ohranitev likvidnosti bank in vzdrževanje nizke inflacijske stopnje. Trg dela je bil zaradi pretrganja nabavnih verig in restriktivnih zdravstvenih ukrepov moten ter so ga poskušale regulirati vlade prizadetih držav. Zaradi povečanih izdatkov so se pojavili primanjkljaji v državnih proračunih ter se je hkrati poslabšala likvidnost podjetij in bank. Svet ECB je predlagal nadaljevanje izvajanja standardnih operacij monetarne politike s politiko nizkih ključnih obrestnih mer. Kot enega dodatnih ciljev so definirali tudi visoko likvidnost. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO), ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), izrednimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (PELTRO) in programi nakupa vrednostnih papirjev (APP in PEPP) je ECB uspešno zagotovila potrebno likvidnost Evrosistema brez posledičnega vpliva na povečevanje inflacije. Letna stopnja inflacije v letih 2020 in 2021 ni bila visoka, se je pa povišala v letu 2022. Monetarna politika ECB ni bila kriva za povečanje inflacije, saj je bil glavni generator višje inflacije dvig cen energentov, kovin, barvnih kovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini in motenih dobavnih poti. Čeprav smo v nalogi največ pozornosti namenili ukrepom ECB v času COVID-19, pa smo proučili tudi ukrepe ECB v času finančne krize leta 2008 in te ukrepe primerjali z ukrepi v času pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je bilo delovanje ECB od leta 2020 do leta 2022 mnogo izrazitejše. Kombinacija uporabljenih ključnih obrestnih mer ob velikosti in raznolikosti ukrepov je bila ustrezna za dosego dobre likvidnosti in ustrezne inflacijske stopnje. V letu 2022 je bila razlika med inflacijsko stopnjo in ključnimi obrestnimi merami že zelo velika ter je ECB začela septembra 2022 dvigovati ključne obrestne mere. Sprememba ključnih obrestnih mer pa ni posledica zgrešenih odločitev vodenja monetarne politike v času pandemije covida-19. V letu 2023 se inflacija znižuje, vendar še ne bo dosegla načrtovanih 2 % letno. ECB je v letu 2023 nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer.
Ključne besede: Evropska centralna banka, EMU, monetarna politika, pandemija COVID-19, globalno finančno kriza
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: Delo diplomskega seminarja obravnava izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev Madžarske, Romunije in Bolgarije od leta 2006 do leta 2011. Da lahko država članica Evropske unije (EU) vstopi v Ekonomsko in monetarno unijo (EMU), mora izpolnjevati določene pogoje. Eden izmed teh je izpolnjevanje konvergenčnih (maastrichtskih) kriterijev. Nanašajo se na doseganje nizke stopnje inflacije, zdravih javnih financ, nizke stopnje obresti in stabilnost tečajev valut. Do leta 2011 so bile tako Madžarska, Romunija kot Bolgarija države z odstopanjem in konvergenčnih kriterijev niso izpolnjevale. V delu diplomskega seminarja vidimo, kaj natančneje jim je še manjkalo, na katerih področjih bi se še morale izboljšati in popraviti, da bi bile pripravljene za vstop v EMU. Prvi problem je bila inflacija, ki je bila v vseh treh državah vsako leto nad konvergenčno vrednostjo. Naslednji problem je bil javnofinančni primanjkljaj, ki je bil v Romuniji prisoten vseh šest let. Tudi Madžarska je imela javnofinančni primanjkljaj ves čas nad konvergenčno vrednostjo. Nobena izmed teh treh držav ni sodelovala v mehanizmu ERM II. Bruto javni dolg je bil nad konvergenčno vrednostjo 60 % le na Madžarskem. Problem nam je predstavljal tudi visok devizni tečaj.
Ključne besede: Ekonomska in monetarna unija (EMU), optimalno valutno območje (OCA), Evropska unija (EU), inflacija, javnofinančni presežek/primanjkljaj, javni dolg, ERM II
Objavljeno v DKUM: 19.12.2012; Ogledov: 1684; Prenosov: 122
Celotno besedilo (299,94 KB)

Ključne besede: banke, storitve, bančno poslovanje, gospodarnost, bančni sistemi, stroški, struktura, privatizacija, prestrukturiranje, lastnina, lastninjenje, finančni instrumenti, enotni trg, analiza, finančna analiza, modeli, EMU, EU, Evropska unija, denarne unije, zahodna Evropa, ZDA, mednarodne primerjave, denarni trg
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1522; Prenosov: 137
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: denarne unije, evro, valuta, pridruženo članstvo, EMU, Slovenija, aktivnosti, ocenjevanje, konvergenca, monetarna politika, povezanost, mednarodne finance, mednarodni sporazumi, devize, devizna politika, usklajevanje, devizni tečaji, maastrichtski sporazum, finančni instrumenti, denar, Evropa, prilagajanje, monetarni sistemi, fiskalna politika, mednarodne ekonomske integracije, enotni trg, integracija, mednarodna kooperacija, prenosni sistemi, združevanje, cilj, mednarodno sodelovanje, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1994; Prenosov: 58
Celotno besedilo (391,79 KB)

Ključne besede: banke, finančne ustanove, bančno poslovanje, finančni trg, EMU, denarni trg, evro, obveznice, trg kapitala, mednarodni finančni trg, posojila, financiranje, finančna sredstva, finančni instrumenti, kazalniki, poslovne banke, indikatorji, modeli, merila, primeri, kapital, poslovno okolje, Slovenija, case study, Evropska unija, finančno poslovanje, tveganje, ocenjevanje, mednarodno poslovanje, združevanje, poslovni rezultati
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1823; Prenosov: 135
Celotno besedilo (777,71 KB)