| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
SLIKARSKI IZRAZ, FENOMEN EKSPRESIJE V LASTNEM SLIKARSKEM IZRAZU
Matija Bobičić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Slikarski izraz, fenomen ekspresije v lastnem slikarskem izrazu je sestavljeno iz praktičnega in teoretičnega dela. Praktični del vsebuje predstavitev in analizo avtorske slikarske prakse, ki je rezultat teoretičnega in praktičnega raziskovanja fenomena ekspresivnega. Naloga zajema tudi umetnostnozgodovinski aspekt in podrobnejšo analizo treh ključnih avtorjev, pri katerih smo zaznali sorodnost v manifestativnosti lastne ekspresije. Namen naloge je proučiti ekspresijo in njene smeri, tako v izvirnem slogovnem obdobju le-tega kot tudi v vseh poznejših razvojnih stopnjah, ki jih ekspresivno označuje. Opisali bomo istovetenje z izbranimi avtorji in opredelitev njihovih ekspresivnih načinov ter iskanje poti do lastne osmislitve ekspresivnega.
Ključne besede: ekspresionizem, ekspresija, slikarstvo 20. stoletja, Edvard Munch, Mark Rothko, Francis Bacon, lastna ekspresija.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 1393; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

12.
Kratka proza Milene Mohorič od ekspresionistične vizije do realistične podobe življenja
Jožica Čeh Steger, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava tematsko-slogovne značilnosti kratke proze Milene Mohorič iz obdobja med obema vojnama in pisateljico razkriva tudi kot avtorico pesmi v prozi. Bila je ena najvidnejših ustvarjalk kratke proze, s katero je posegala predvsem v meščanski svet, deloma pa tudi v vzhodnoslovensko kmečko-vaško okolje. Ob tem je napisala še nekaj kratkoproznih pripovedi za mladino. Na več kot pol stoletja pozabljeno pisateljico sta pred petimi leti opozorila Lado Kralj in Peter Scherber z izborom njene kratke proze Kratke zgodbe iz tridesetih let (2010) in jo predstavila predvsem kot avtorico elegantne in vznemirljive meščanske proze iz tridesetih let prejšnjega stoletja, pisane v realističnem slogu. Pričujoči prispevek je osredinjen na njene literarne začetke in ugotavlja, da je Milena Mohorič na začetku literarne poti, tj. med letoma 1927-1929, pisala subjektivnoizpovedne pesmi v prozi, v katerih so opazne še slogovne usedline impresionizma in ekspresionizma.
Ključne besede: slovenska kratka proza, pesmi v prozi, impresionizem, ekspresionizem, realizem, socialni realizem
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1744; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

13.
MARIJ KOGOJ SKOZI OPERO ČRNE MASKE
Tadeja Molan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v uvodu predstavi primarno družino Marija Kogoja, njegovo odraščanje, prva srečanja z glasbo v domačem kraju ter nadaljnja izobraževanja v Gorici, Ljubljani in kasneje na Dunaju. Pred osrednjim delom naloge je dokaj obširno opredeljena glasbena situacija na Slovenskem v začetku 20. stoletja. Bistveni del se nanaša na dramo Črne maske Leonida Nikolajeviča Andrejeva, na podlagi katere Kogoj napiše svojo mojstrovino, opero Črne maske. Poudarek je na analizi vsebine, uprizoritvah in uporabljenih kompozicijskih sredstvih ter pomenu opere za slovenski glasbeni prostor. Metodološki princip temelji na primarnih in sekundarnih virih. Med primarne sodi branje drame in ogled opere, sekundarni viri so namenjeni obširni analizi in sintezi.
Ključne besede: MARIJ KOGOJ, DRAMA ČRNE MASKE, GOJMIR KREK, NOVI AKORDI, TRENUTEK, EKSPRESIONIZEM, ARNOLD SCHÖNBERG, OPERA ČRNE MASKE, UROŠ LAJOVIC, REVIZIJA PARTITURE, EPK 2012 – MARIBOR.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 2580; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (812,26 KB)

14.
SKOZI ZGODOVINO AVTOPORTRETA DO WARHOLA IN LASTNE PODOBE
Nika Praprotnik Žmavcer, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Skozi zgodovino avtoportreta do Warhola in lastne podobe je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V prvem delu, ki je namenjen zgodovinskemu pregledu avtoportreta, na osnovi najbolj poznanih avtorjev in njihovih umetniških del predstavljam razvoj te ikonografske zvrsti po zgodovinskih obdobjih od prvih začetkov v starem veku pa vse do obdobja moderne umetnosti, natančneje do poparta. Tako povzemam vse glavne značilnosti razvoja avtoportreta. Zgodovinski pregled razširim z opisom razvoja metaforičnega avtoportreta v obdobju abstraktnega ekspresionizma po drugi svetovni vojni in razpravo navezujem na umetniško gibanje popart, značilno za zahodni kapitalistični svet. Popart je namreč izhodišče mojega lastnega ustvarjanja, predstavljenega v praktičnem delu diplomskega dela, in mu zato namenjam več pozornosti, prav tako osrednjemu umetniku tega gibanja Andyju Warholu, katerega slogu in tehniki se s svojim ustvarjanjem želim približati. Zato sem popart podrobneje predstavila, opisala njegov razvoj in predstavila prevladujoče umetnike. V nadaljevanju opisujem življenje, delo in avtoportrete Andyja Warhola kot najbolj poznanega in priznanega avtorja tega gibanja. Teoretični del sklenem s poglavjem o fotografiji v povezavi s klasičnimi likovnimi tehnikami, iz česar izhaja praktični del mojega diplomskega dela. Ta obsega najprej razlago posameznih likovnih tehnik in nato opis njihovih kombinacij, ki sem jih uporabila pri izdelavi avtoportreta, vse to z opisom lastnih primerov. Na koncu tudi predstavljam in ovrednotim svoje likovne izdelke.
Ključne besede: avtoportret, abstraktni ekspresionizem, popart, Andy Warhol, risba, fotografija, kolaž, sitotisk
Objavljeno v DKUM: 14.05.2014; Ogledov: 1859; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

15.
VPLIV AMERIŠKEGA ABSTRAKTNEGA EKSPRESIONIZMA NA SLOVENSKO SLIKARSTVO
Tilen Matej Červek, 2014, diplomsko delo

Opis: Že sama ideja za izdelavo diplomske naloge z naslovom Vpliv ameriškega abstraktnega ekspresionizma na slovensko slikarstvo, ki mi jo je predlagal prof. Janez Balažic, me je vzpodbudila v smeri raziskovanja, kako in na kakšen način se je v Združenih državah Amerike razvil abstraktni ekspresionizem in kako je pozneje vplival na slovensko slikarstvo. V nalogi obravnavam vprašanja nastanka in vplivov, povezanih z razvojem ameriškega abstraktnega ekspresionizma od začetkov, okoliščin; in osrednje predstavnike, ki so zaznamovali razvoj te umetniške smeri. V prvotno jedro abstraktnih ekspresionistov bi lahko šteli slikarje kot so Jackson Pollock, Franz Kline, Robert Motherwell, Willem de Kooning in Ashile Gorky. Bili so slikarji, ki jih je zanimalo slikarstvo akcije. Drugi krog abstraktnih ekspresionistov pa so sestavljali Barnett Newman, Ad Reinhardt, Mark Rothko, Clyford Still in še mnogi drugi. Njihovo slikarstvo je popolnoma abstraktno. Na njihovih delih postaja podoba ritualen, magičen, posvečen dogodek. Z vrnitvijo k ezoteričnim parametrom skušajo psihološko vplivati z enakim načinom razmišljanja, kot to na primer velja za podobe iz azijske mitologije. Drugi del diplomske naloge pa je posvečen slovenskim slikarjem, ki so slikali pod vplivom ameriškega abstraktnega ekspresionizma. V skupino slikarjev, ki so bili rojeni pred drugo svetovno vojno, bi lahko šteli Andreja Jemca in Janeza Bernika. V drugi skupini, rojeni med drugo svetovno vojno in po njej, pa Gustava Gnamuša, Tuga Sušnika, Toma Podgornika in Emerika Bernarda. Pozneje, ko je ta skupina prevzela profesorska mesta na ljubljanski Akademiji za slikarstvo in kiparstvo, pa se je pojavila mlada garda diplomantov, ki so že takoj na začetku svoje slikarske poti opozorili na svoja dela.
Ključne besede: abstraktni ekspresionizem, slikarstvo akcije, akcijsko slikarstvo, slika, barva, ekspresija, umetnost
Objavljeno v DKUM: 13.03.2014; Ogledov: 2709; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (19,50 MB)

16.
GRADNJA SLIKOVNEGA POLJA Z LAZURNIMI BARVNIMI NANOSI
Polona Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Gradnja slikovnega polja z lazurnimi barvnimi nanosi je nastalo iz moje radovednosti oziroma želje, da še podrobneje raziščem svet abstraktnega slikarstva, abstraktnega ekspresionizma. Prvi del je posvečen sliki. Opisana je zgradba slike, kaj točno slika je, iz česa se razvije oziroma kako nastane. Odstiram tudi fenomen transparentnosti in vse ostale likovne prvine, ki pripomorejo k sestavi slike. Drugi del se dotika obdobja abstraktnega ekspresionizma, kako in kje se je to gibanje pričelo ter kako se je z leti spreminjalo in razvijalo. Predstavljeno je tudi slikarstvo barvnega polja in različni umetniki, ki so vsak na svoj način pristopali h gradnji likovnega dela. Te ugotovitve pa so vplivale tudi na moje ustvarjanje, ki ga predstavljam v zadnjem delu naloge.
Ključne besede: slika, zgradba slike, transparentnost, abstraktni ekspresionizem, barvno polje
Objavljeno v DKUM: 15.02.2013; Ogledov: 1861; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

17.
DRAMSKA DELA ALOJZIJA REMCA
Biserka Malek, 2012, diplomsko delo

Opis: Alojzij Remec je eden manj raziskanih in opaznih predstavnikov slovenskega ekspresionizma. Spada med slovenske književnike, ki so v novih stilnih pojavitvah videli priložnosti za razvoj slovenske literature in s tem kulture slovenstva. Kljub precejšnjemu odmevu tragedije Magda, njeni aktualnosti, nepomirljivosti nasprotij med konzervatizmom in liberalizmom, je večina njegovih besedil neraziskana in zato zanimivo področje za odkrivanje novih spoznanj o začetkih razvoja sodobne slovenske dramatike. Vprašanje zabavnega ali umetnostnega gledališča je Alojzij Remec rešil z združitvijo obojega. Usode njegovih posameznikov so podobe življenja številnih po deželi. Življenje malega človeka je s postavitvijo na oder postalo del umetnosti, večnosti. Njegov tip dramatike je v osnovi verističen, vendar v besedilih, na prvi pogled preprostih, najdemo globlje pomene, ki se nanašajo na bistvena vprašanja človekove eksistence. Analize in interpretacije njegovih dramskih besedil razkrivajo mesijanskega ekspresionista, toda ne zgolj zaradi zgodnjega ustvarjanja pri katoliškem ekspresionističnem gibanju ali zaradi njegovega vztrajanja v krščanski idealistični etiki, ki veleva, da naj umetnost človeka usmerja k dobremu in pravilnemu, ampak tudi zaradi približanja motivike apokaliptičnega trpljenja, ki ga pomirja obljuba novega življenja. Dramska besedila Alojzija Remca so se izkazala za pomemben vir za spoznavanje obdobja slovenskega ekspresionizma in problemsko aktualne dramatike.
Ključne besede: slovenska dramatika, Alojzij Remec, krščanski idealizem, apokaliptična motivika, slovenski ekspresionizem, verizem
Objavljeno v DKUM: 03.01.2013; Ogledov: 1899; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

18.
Motivika in simbolika živali v poeziji Mirana Jarca
Dejan Šinko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Motivika in simbolika živali v poeziji Mirana Jarca sem raziskal živalske motive in simbole v Jarčevi poeziji. Živalske motive sem pregledal in s pomočjo interpretacije ugotovil, kateri motivi preraščajo v simbole. Tu sem se naslonil na semiotično teorijo. Ugotovil sem, da približno polovico vseh motivov prerašča v simbole. Na koncu sem živalske motive in simbole opazoval še skozi časovno prizmo – analiziral sem njihovo uporabo skozi vse tri pesniške zbirke in Pasijonke. Uporaba živalskih motivov in simbolov se močno ujema z Jarčevim pogledom na svet. Prva, ekspresionistična pesniška zbirka Človek in noč vsebuje največ ekspresionističnih poimenovanj; druga, Novembrske pesmi, se z uporabo živalskih motivov in simbolov približa pojmu „skupnega“; tretja, Lirika, pa vsebuje živalska imena, ki označujejo resignacijo in obup. Visoka stopnja zrelosti avtorja in močan vpliv vojne pa v ciklusu Pasijonke ubesedita živalske motive na način, da etično obsodita človeški pohlep in povzdigneta pristno moralno čistost živali.
Ključne besede: Miran Jarc, živali, motivi, simboli, semiotična teorija, ekspresionizem, Človek in noč, Novembrske pesmi, Lirika, Pasijonke
Objavljeno v DKUM: 11.06.2012; Ogledov: 2663; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (485,03 KB)

19.
LIRIČNA ABSTRAKCIJA IN SORODNI POJAVI V MODERNEM SLIKARSTVU
Nina Palir, 2011, diplomsko delo

Opis: Abstrakcija je poseben fenomen v slikarstvu. Vse od svojega začetka do danes se je močno spreminjala in razvijala v različne smeri. Ene ostajajo bližje geometriji, druge ekspresiji. Lirična abstrakcija je le ena izmed smeri abstrakcije v modernem slikarstvu. Zasnovana je na svobodni, sproščeni gestikulaciji. Na prvi pogled jo je pogosto težko ločiti od nekaterih slikarskih del tašizma, akcijskega slikarstva, informela ali abstraktnega ekspresionizma. Meje med temi smermi so lahko zelo tanke in včasih težko določljive, predvsem pri slikarjih, ki so v času svojega ustvarjanja preizkušali več oblik abstrakcije. Lirična abstrakcija pa je vezana tudi na geografsko lego. Po drugi svetovni vojni se je v Ameriki pod vodstvom newyorške šole začela formirati liričnost znotraj abstraktnega ekspresionizma, Pariz pa je kot evropska prestolnica umetnosti s svojo šolo spodbujal in širil lirično abstrakcijo tudi izven državnih meja. Tako ne preseneča dejstvo, da se lahko z lirično abstrakcijo srečamo v naši neposredni bližini: na Hrvaškem, v Srbiji in tudi v Sloveniji. Pričujoča naloga se posveča najvidnejšim delom evropskih in ameriških predstavnikov lirične abstrakcije v času modernizma, ob tem pa avtorica predstavlja tudi lastna abstraktno-lirična dela.
Ključne besede: lirična abstrakcija, abstraktni ekspresionizem, akcijsko slikarstvo, informel, asociativna abstrakcija, geometrijska abstrakcija, modernizem, avantgardna gibanja.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2011; Ogledov: 4390; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (6,35 MB)

20.
FENOMEN AVTOPORTRETA IN IZRAZNOST RISBE
Aleksandra Farazin, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Fenomen avtoportreta in izraznost risbe« je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, pri čemer je praktični del vsebinsko vezan na teoretični del diplomskega dela. Avtoportretna zvrst skozi bogato zbirko več tisoč primerov razkriva svojo šeststoletno zgodovino. V sodobni umetnosti še vedno predstavlja eno izmed glavnih ikonografskih področij. Namen diplomskega dela je bil raziskati sodobne oblike avtoportreta v fotografiji in skozi performans, v katerem sem se tudi sama izrazila. Ker je večinski del lastnih avtoportretov izveden v risbi, drugo poglavje obravnava risbo, njen pomen, lastnosti, zvrsti in oblike ter zgodovino utrjevanja njenega statusa kot dokončnega umetniškega izdelka. V poglavju o risbi sem izpostavila pomen realističnega risanja kot osnove pri usvajanju risarske veščine in s tem problematiko figuralne umetnosti, ki kljub slabim napovedim še iz obdobja moderne ostaja živo in vseprisotno. Zadnje poglavje poleg predstavitve lastnih del orisuje tudi postopek nastajanja risanih lastnih podob. Ker ustvarjanje likovnih del po opazovanju fotografske predloge še dandanes nosi breme kvaziumetniškega postopka, sem se tej problematiki temeljiteje posvetila. Zato poslednja hipoteza temelji na priznavanju enakovrednosti uporabe fotografske predloge z zrcalno podobo pri ustvarjanju avtoportreta.
Ključne besede: AVTOPORTRET, SAMOPODOBA, RISBA, LINIJA, FOTOGRAFIJA, PERFORMANS, AVTOPORTRETNI AKT, EKSPRESIONIZEM
Objavljeno v DKUM: 18.07.2011; Ogledov: 4628; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici