| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU
Tina Rušec Gitner, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga vsebuje dvanajst poglavij, od tega jih je osem z teorijsko vsebino in eno raziskovalno. Prvo poglavje sem namenila uvodu. V drugem poglavju sem začela opisovati teoretični del naloge in to kar z motivacijo. Nato sem naslednje poglavje nadaljevala z motivacijskimi teorijami, ki sem jim dodala še motivacijske modele. Peto poglavje govori o motivaciji v delovnem okolju. Faktorje in dejavnike, ki motivirajo zaposlene sem opisala v šestem poglavju. V sedmem poglavju sem se dotaknila teme vzrokov nemotiviranosti zaposlenih. Osmo poglavje pa sem namenila delovnemu zadovoljstvu, ki mu je sledilo še vodenje kot motivacija. Osrednji del diplomske naloge v desetem poglavju zavzema empirična raziskava, kje sem predstavila obe organizaciji, metodologijo zbiranja podatkov, predstavila rezultate anket ter poskušala potrditi ali ovreči zastavljeno hipotezo. V enajstem poglavju sem na podlagi rezultatov podala predloge za izboljšanje. V zadnjem, dvanajstem poglavju sem povzela vse zaključke in jih opisala v sklepu. Ključni rezultati raziskave nam pokažejo, da so medsebojni odnosi med zaposlenimi v zasebnem in javnem sektorju slabi, kar sem dokazala s preverjanjem dveh hipotez in sicer H0, da so medsebojni odnosi v obeh sektorjih dobri in H1, da so medsebojni odnosi slabi. Glede na odgovore anketirancev pa je razvidno, da so medsebojni odnosi v zasebnem sektorju boljši kot v javnem, na kar pa po mojem mnenju ne vpliva to v katerem sektorju so anketiranci zaposljeni ampak kakšni so njihovi karakterji in osebnostne lastnosti. Pri ugotavljanju zadovoljstva z nagrajevanjem, sem si postavila dve hipotezi in sicer H0, da je zadovoljstvo enako in H1, da je zadovoljstvo različno v javnem in zasebnem sektorju. Po preverjanju hipotez sem ugotovila, da zaposleni v javnem in zasebnem sektorju niso enako zadovoljni z nagrajevanjem, saj se iz odgovorov anketirancev razvidno, da so v zasebnem sektorju bolj zadovoljni z nagrajevanjem kot pa v javnem. To se mi zdi nekako tudi bolj razumljivo, saj v javnem sektorju pravila za nagrajevanje določi država in zato tu veljajo določene omejitve, dočim v zasebnem sektorju imajo nadrejeni bolj proste roke in lahko za uspešno delo delavca bolj nagradijo kot pa nadrejeni v javnem sektorju. Glavno hipotezo smo sprejeli na podlagi štirih podhipotez in ugotovili, da motivacijski dejavniki različno vplivajo na motivacijo zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju. Da hipoteza drži je razvidno tudi iz rezultatov ankete, saj se odgovori med obema sektorjema razlikujejo. Tak rezultat je bil z moje strani tudi pričakovan, saj imajo nadrejeni v zasebnem sektorju več možnosti za motiviranje zaposlenih kot pa v javnem sektorju. Do razlik prihaja predvsem zato, ker so tudi cilji v zasebnem sektorju drugačni od tistih v javnem sektorju. Za Kendallov koeficient pa lahko povem, da kaže na šibko ujemanje pri rangiranju značilnosti dela med anketiranci.
Ključne besede: motivacija, organizacija, okolje, zadovoljstvo, vodenje, raziskava, podatek, vzrok, anketa, hipoteza, predlog
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 3235; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
BDP IN ALTERNATIVNI KAZALNIKI KOT MERILO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Rok Mihalič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ne samo, da BDP ne upošteva ključnih elementov kakovosti življenja, ampak v veliko primerih celo spodbuja aktivnosti, ki so v nasprotju z dolgoročno blaginjo skupnosti. Pri tem je smiselno omeniti npr. izkoriščanje naravnih virov, ki vodi v propad ekosistemov. Nič nam ne pove o družbeni neenakosti, ki pogosto vodi k socialnim nemirom. Enako velja za vse elemente socialne razčlenitve (ločitve, kazniva dejanja), ki jih obravnava kot ekonomske koristi. Podcenjuje tudi človeški kapital s tem ko zajema samo obseg končnih proizvodov. Potreben je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi bila ogrožena možnost zadovoljitve potreb prihodnjih generacij. In takšnega razvoja trenutni koncept ne prinaša. Naš planet je že sedaj preobremenjen zaradi potrošnje in onesnaževanja. Edini način, da se to neravnovesje popravi, je institucionalizacija drugih nacionalnih indikatorjev (okoljskih, povezanih z zdravjem itd.), ki bi odražali tisto pravo kompleksnost človekovega napredka. Ni pa pravega konsenza, koliko indikatorjev bi bilo smiselno vključiti in to je vprašanje, s katerim se že leta ubadajo ekonomisti. Obravnavali smo tudi odnos med gospodarsko rastjo in okoljem ter prišli do zaključka, da je kompleksen in večplasten in da ni res, da gospodarska rast vedno povečuje okoljsko škodo, kot tudi ni res, da se sčasoma vedno zmanjša. Kaj se dogaja je odvisno od števila prebivalstva, vzorcev potrošnje in uporabljene tehnologije. Kar je jasno pa je, da so za dosego trajnostnega razvoja potrebne velike tehnološke spremembe, te pa zahtevajo investicije in akumulacijo kapitala. Analizirali smo tudi vpliv tehnologije, pri čemer smo predvidevali različne scenarije s pomočjo IPAT identitete. Tehnologija, pa čeprav povzročitelj in rešitelj hkrati, je lahko ključni dejavnik izboljšanja okolja. Prav ta tretja komponenta identitete, torej tehnologija, predstavlja največje upanje za tranzicijo v trajnostni razvoj, doslej pa je bila videna kot kontinuiran vir onesnaževanja. Nato smo analizirali osem obstoječih alternativnih kazalnikov, ki smo jih ocenjevali skozi SWOT analizo ter jih spoznali skozi študije primerov. Potrebo po novih kazalnikih smo potrdili z javnomnenjsko raziskavo Globescana, ki je pokazala, da tradicionalna mera BDP ne predstavlja dovolj celovite slike napredka države. Uporaba BDP-ja ima svoje prednosti saj pomaga pri makroekonomski politiki, je enostaven, univerzalen, objektiven in uporablja tržno ceno kot vodilni princip. Rast je sicer pomembna, toda ne smemo rasti na način, ki zanemarja osnovna načela trajnostnega razvoja.
Ključne besede: Bruto domači proizvod, trajnostni razvoj, gospodarska rast, alternativni kazalniki, pristno varčevanje, indeks uravnotežene ekonomske blaginje, kazalnik pristnega razvoja, zeleni BDP, indeks človekovega razvoja, okoljski odtis, indeks srečnega planeta, indeks boljšega življenja, IPAT identiteta, EKC hipoteza
Objavljeno: 21.11.2011; Ogledov: 2217; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
Mehanski trgovalni sistem na podlagi tehnične analize na primeru New York Stock Exchange
Aleš Ritonja, 2012, magistrsko delo

Opis: V nalogi smo sprva predstavili osnove tehnične analize, prav tako pa smo predstavili vzorce in indikatorje tehnične analize. Nato smo diskutirali o hipotezi učinkovitega trga in o vedenjskih financah. S pomočjo mehanskih trgovalnih sistemov, ki so temeljili na indikatorjih tehnične analize smo preverjali hipotezo učinkovitega trga v njeni šibki obliki. Obdobje od 1.3.2006 do 1.3.2011, v katerem smo testirali različne mehanske trgovalne sisteme, predstavlja obdobje finančne in gospodarske krize. V tem obdobju smo testirali pet različnih mehanskih trgovalnih sistemov. Za testiranje smo si izbrali 10 delnic z indeksa Dow Jones Industrial Average, ki so zelo likvidne. Donosnost petih trgovalnih strategij, ki so temeljile na indikatorjih tehnične analize smo primerjali s strategijo buy and hold izbranih delnic in z donosnostjo indeksa DJIA. Podatke smo pridobili iz Yahoo Finance. Preverjali smo tudi donosnost obrambnih delnic v času gospodarske krize, se pravi v času nižanja vrednosti borznih indeksov.
Ključne besede: Mehanski trgovalni sistem, tehnična analiza, hipoteza učinkovitega trga, vedenjske finance, borzni trg
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1159; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (4,40 MB)

4.
Duh, možgani in umetna intelegenca
Živa Podbevšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Umetna inteligenca je ena izmed disciplin, ki skupaj s filozofijo, psihologijo, lingvistiko, nevroznanostjo in antropologijo tvorijo interdisciplinarno področje kognitivne znanosti. Cilj umetne inteligence je ustvariti misleč stroj, ki bi imel čustva in zavest. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. Prvo poglavje vsebuje opredelitev in pregled zgodovine umetne inteligence. Drugo poglavje se posveča simbolni hipotezi ter podrobneje predstavlja kognitivno znanost. Tretje poglavje opisuje nevronske mreže, njihovo zgradbo in značilnosti. Zadnje poglavje predstavlja dva pomembna projekta The Blue Brain Project in The Human Project, v katerih so vključeni vsi elementi iz prejšnjih poglavij in ki z novimi pogledi predstavljata novo upanje za umetno inteligenco.
Ključne besede: filozofija duha, nevronske mreže, simbolna hipoteza, umetna inteligenca.
Objavljeno: 06.03.2014; Ogledov: 1439; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
NEZVESTOBA - ALI OBSTAJA RAZLIKA MED MOŠKO IN ŽENSKO NEZVESTOBO
Katja Breznik, 2014, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti, ali obstajajo razlike med moško in žensko nezvestobo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na zgodovinske, kulturne in družbene vidike nezvestobe in njihov vpliv na razlike med spoloma. Ugotavljali smo, kako individualizacija posameznikov in spremenjena vloga žensk vplivata na porast nezvestobe pri ženskem spolu. Razložili smo tri teorije, ki se ukvarjajo z nezvestobo in spolom: evolucijsko, »double-shot« hipotezo in sociobiologijo. V empiričnem delu smo z analizo ankete preverjali pet hipotez. Cilj je ugotoviti, ali moški res varajo pogosteje kot ženske, kakšna je povezava spola in starosti, ko pride do varanja, ali se percepcija varanja razlikuje glede na spol, ali so ženske res tiste, ki varanje bolj obžalujejo in ali obstajajo razlike med spoloma v vzrokih, zakaj do varanja sploh pride. Rezultati so pokazali, da razlik med spoloma v pogostosti varanja ni, pri vseh ostalih hipotezah pa razlike so, ampak rezultati niso bili vedno v skladu z našimi predpostavkami.
Ključne besede: nezvestoba, varanje, afera, evolucijska teorija, »double-shot« hipoteza, sociobiologija
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 855; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (869,26 KB)

6.
Birsanova hipoteza
Aleš Ploj, 2016, diplomsko delo

Opis: V uvodnih poglavjih diplomskega dela so vpeljani osnovni matematični pojmi in definicije, predstavljeno je življenje italijanskega matematika Giovannija Ceve ter opisan in dokazan njegov izrek o konkurentnosti treh daljic v trikotniku - Cevov izrek. Sledi obravnava Birsanove hipoteze za težišče trikotnika G. To hipotezo nato posplošimo na poljubno točko P v trikotniku ter izpeljemo in dokažemo neke vrste splošno enačbo za obstoj točke P*. V zaključnem delu s splošno enačbo obravnavamo obstoj točke P* za nekatere značilne točke trikotnika: središče očrtanega kroga O, središče včrtanega kroga I, višinska točka H, Gergonneova točka Ge, Nagelova točka Na in simedianska točka K. Te točke tudi opišemo. Na koncu se izkaže, da vseh sedem obravnavanih značilnih točk trikotnika lahko uvrstimo v dve skupini glede njihovega obstoja toke P*.
Ključne besede: Birsanova hipoteza, značilne točke trikotnika, konkurentnost daljic, Cevov izrek, težišče trikotnika, središčni kot, obodni kot, tetivni štirikotnik, sinusni izrek, kosinusni izrek, središče očrtanega kroga, središče včrtanega kroga, višinska točka, Gergonneova točka, Nagelova točka, simedianska točka
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 547; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici