SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Bolonjska reforma in obremenjenost študentov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru s študijem
Katarina Tibaut, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo proučuje dejavnike, ki vplivajo na obremenjenost študentov s študijem po implementaciji bolonjske reforme v slovenski visokošolski prostor. Delo je razčlenjeno na teoretični in empirični del. V prvem, teoretičnem delu opredeljujemo bolonjski proces. Pomembna pozornost je namenjena vrednotenju obremenjenosti študentov s študijem, pri čemer smo izpostavili vpliv uvedbe stopenjske strukture študija in kreditnih oz. ECTS točk. Navezujemo se tudi na vzroke za (pre)obremenjenost študentov s študijem in podajamo predloge za zmanjšanje študijskega pritiska. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, ki jo predstavljamo v drugem, empiričnem delu. Temeljni namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kako bolonjski način študija vpliva na obremenjenost študentov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru s študijem. Raziskava temelji na dveh metodah empiričnega pedagoškega raziskovanja, in sicer na deskriptivni in komparativni metodi, kjer smo podatke pridobili s primerjavo izbranih učnih načrtov v starih in novih (bolonjskih) študijskih programih, ter na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi, kjer smo podatke zbirali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Vzorec raziskovanja zajema 197 študentov prve (BA) bolonjske stopnje 3. letnika in druge (MA) bolonjske stopnje 2. letnika vseh ponujenih študijskih programov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Opisani metodološki okvir zajema tako kvantitativni kot kvalitativni raziskovalni pristop in pomeni njuno medsebojno dopolnjevanje. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da je obremenjenost študentov po bolonjski reformi nekolika višja kot v starem sistemu študija, saj se po bolonjski prenovi študija od študentov zahteva več sprotnega, individualnega dela, pri čemer izstopa zlasti izdelovanje seminarskih nalog. Povečalo se je tudi število študijskih predmetov, kar je neposredno vplivalo na večje število izpitov v časovno omejenem izpitnem obdobju. Ob tem pa ne smemo spregledati dejstva, da je študentova kvantitativna samoocena glede obremenitve s študijskim delom subjektivna.
Ključne besede: bolonjska reforma, obremenjenost, položaj študenta, stopenjska struktura študija, ECTS točke, spremljanje dejanske obremenitve študentov
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 468; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (2,66 MB)

2.
From virtual library over dictum and intel until refine
Vladimir Šimunović, Hans-Günther Sonntag, Richard Marz, Maja Ostojić, Axel Horsch, Bojana Filej, Danica Železnik, Ana Marušić, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: The purpose of this paper is to recall how we, medical teachers in Bosnia-Herzegovina (BH), coped with the challenge of reform in higher education and to analyze what in our doing was fashion, which trends we have chosen to follow, and what were the real, substantial and tangible results of our work. Financial support for reform across the board came through the Trans-European Program for Co-operation in Higher Education in Central and Eastern Europe (Tempus), and, since 1997, the five schools of medicine in Bosnia and Herzegovina partnered with academic institutions from nine EU countries in seven granted Tempus projects. The results were tangible: a network of medical libraries was established; medical schools were assessed internally and externally; several important documents were drafted and agreed on; a core group of faculty from Bosnia and Herzegovina was trained in new teaching methods; and research was done and published. Not less important,there were also some less tangible, but perhaps even more important fruits of this cooperation. A sense of trust was established, which is essential for any future collaborative action. Representatives from all sides, previously divided by the war, had a chance to communicate with each other, dispelling some prejudices and regaining belief that it is possible to work together. This example of the schools of medicine of Bosnia and Herzegovina shows that higher education can be a favorable arena for reconciliation. Financial incentive can serve as a catalyst in the process and the presence of impartial partners (in our case, schools of medicine from the EU) proved beneficial for establishing and maintaining trust and good-will.The conclusion is that society rebuilding can be promoted indirectly,through formal education and professional engagement,not necessarily by pressing the “opposing” sides to talk about reconciliation and sign peace declarations.
Ključne besede: medical education, Tempus, ECTS, Quality assurance, curriculum reform, catalogue, knowledge and skills
Objavljeno: 24.07.2017; Ogledov: 77; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (204,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici