| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Protimikrobne lastnosti taninskih ekstraktov
Sara Štumpf, 2018, magistrsko delo

Opis: Tanini predstavljajo vodotopne polifenole, ki so sposobni obarjanja proteinov iz raztopin, v čemer se razlikujejo od drugih fenolnih spojin. Kemijska sestava taninskih ekstraktov je izredno kompleksna, struktura taninov pa zelo raznolika, kar je vzrok za težko določitev komponent s protimikrobnim učinkom. Naš cilj je bila izolacija posameznih komponent iz kostanjevega ekstrakta. S kolonsko kromatografijo s Sephadex LH-20 smo izolirali vzorca z visoko vsebnostjo kastalagina (KAS71) in z visoko vsebnostjo veskalagina (VES56). Sestavo vzorcev smo okarakterizirali z analitskimi metodami TLC, HPLC, GC in titracijo po Karl Fischerju. Določali smo tudi protimikrobno aktivnost vzorcev Farmatan, mimoza, kvebračo, Colistizer, taninska kislina, galna kislina, VES56 in KAS71 na rast bakterije E. coli. Izmerili smo optično gostoto in jim določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) ter odvisnost hitrosti rasti in generacijskega časa od koncentracije taninov.
Ključne besede: tanini, veskalagin, kastalagin, E. coli, protimikrobne lastnosti, minimalna inhibitorna koncentracija (MIC)
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 640; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

2.
Ugotavljanje učinkovitosti klorovega dioksida na Escherichia coli v pitni vodi
Nuša Kotnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Pitje vode, onesnažene z bakterijo Escherichia coli (E. coli), lahko pripelje do okužbe, ta pa lahko povzroči resna bolezenska stanja. Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti učinkovitost klorovega dioksida pri uničenju bakterije E. coli v pitni vodi. V okviru diplomskega dela smo izvedli štiri eksperimente. Učinkovitost smo preverjali z uporabo 0,2 mg/l raztopine klorovega dioksida. Za raziskovanje smo uporabili pitno vodo iz mariborskega vodovoda, ki so jo za potrebe naših raziskav v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maribor (NLZOH) laboratorijsko »okužili« z E. coli. Št. bakterij prisotnih v vodi smo določevali s pomočjo metode membranske filtracije, koncentracijo skupnega klora v vodi pa s kolorimetrično metodo (DPD test). Ugotovili smo, da je klorov dioksid učinkovit pri uničenju (deaktivaciji) E. coli v pitni vodi. Rezultati kažejo, da je za deaktivacijo E. coli potreben kontaktni čas manjši od 1 min.
Ključne besede: klorov dioksid, učinkovitost, Escherichia coli, E. coli, pitna voda
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 1204; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

3.
Seznanjenost študentov z bakterijo Escherichia coli kot patogen in probiotik
Klemen Ojsteršek, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bakterije so lahko za nas smrtonosne in nam povzročijo velike težave, lahko pa nam tudi ob pravem znanju in pravi uporabi zelo izboljšajo kvaliteto življenja. Zelo dober primer predstavlja bakterija Escherichia coli, saj je prav tako patogena kot zelo koristna. V diplomskem delu smo predstavili in ugotavljali seznanjenost populacije študentov z bakterijo Escherichia coli, s patogenimi sevi bakterije E. coli, s probiotičnim sevom bakterije E. coli in s probiotiki. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke s seznanjenost študentov z bakterijo Escherichia coli kot patogen in probiotik, kateri je vseboval 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 40 študentov Fakultete za zdravstvene vede Maribor in Visoke zdravstvene šole Celje. Rezultati: Ugotovili smo, da študentje bolje poznajo bakterijo Escherichia coli kot patogen, kot probiotik. Četrtina anketiranih še ni slišala za probiotični sev bakterije Escherichia coli, vendar pa kar dobro poznajo pozitivne lastnosti probiotikov. Sklep: Na podlagi raziskovalnega dela, smo ugotovili, da študentje zdravstvenih fakultet vedo kaj je bakterija E. coli, vendar pa še vseeno niso dovolj seznanjeni s koristnimi lastnosti te bakterije, zato bi bilo potrebno o znanju in koristi probiotičnih mikroorganizmih bolj vključevati v učni načrt, saj vplivajo na naše zdravje preventivno in prav tako kurativno in s tem pomagajo pri marsikateri zdravstveni težavi.
Ključne besede: Bakterija Escherichia coli, sev E. coli Nissle 1917, sev E. coli EPEC, sev E. coli ETEC, sev E. coli EHEC, sev E. coli EIEC, sev E. coli EAEC.
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 1009; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mleku
Dunja Šulc, 2017, magistrsko delo

Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki dokazano pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužije v zadostnih količinah. Probiotični sevi imajo različne mehanizme delovanja in opravljajo specifične naloge. Na trgu je dostopnih vedno več probiotičnih izdelkov, predvsem v obliki prehranskih dopolnil. Zaradi potrošniške industrije moramo biti pozorni, da za probiotike štejemo zgolj izdelke, ki so analizirani in vsebujejo probiotične seve, katerih učinke potrjujejo klinične raziskave. V magistrskem delu smo preverili vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mleku.
Ključne besede: probiotiki, pozitivni učinki probiotikov, Escherichia coli, klasične gojitvene metode štetja mikroorganizmov, PCR, metoda agar spot.
Objavljeno: 18.01.2018; Ogledov: 920; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
Inhibicija modificiranega polietilena na rast mikrobnih celic
Patricia Govedić, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je proučiti antimikrobno učinkovitost modificiranega polietilena na rast mikrobnih celic. Antimikrobno učinkovitost modificiranih polietilenskih (PE) materialov smo testirali na štirih vzorcih (vzorci 1, 2, 3 in 4), ki so bili obdelani na različne načine in so vsebovali cinkov oksid (ZnO), kot potencialni inhibitor rasti mikrobnih celic. Kot slepi vzorec (vzorec, ki ne vsebuje inhibitorja rasti mikrobnih celic – ZnO) smo uporabili PE material brez aditivov (vzorec 0). Pri tem smo uporabili dve metodi za določevanje antimikrobne učinkovitosti testiranih materialov: klasično kontaktno metodo in metodo po ISO 22196:2007 standardu. Pri klasični kontaktni metodi gre za d inhibicije rasti mikrobnih celic na osnovi vizualnega zaznavanja in ne moremo natančno določiti stopnje inhibicije. To je enostavnejša, vendar manj natančna metoda. Pri uporabi metode po ISO 22196:2007 standardu pa lahko določimo stopnjo inhibicije, saj zajema indirektno števno metodo za določitev mikrobne populacije. Primerjali smo rezultate obeh metod in ugotovili, da klasična metoda ni dala zadovoljivih rezultatov, ker ni bilo mogoče zagotovo trditi ali gre za inhibicijo rasti mikrobnih celic ali ne. Z uporabo metode po ISO 22196:2007 pa smo lahko določili stopnjo inhibicije rasti mikrobnih celic na modificiranih materialih polietilena. Ugotovili smo, da je potrebno pripravljene razredčine vzorcev hraniti v ledeni kopeli (-4 °C), da preprečimo morebitno razmnoževanje mikroorganizmov v pripravljenih razredčinah pred pričetkom izvajanja testov. Prav tako je potrebno testne materiale (predvsem slepe vzorce, ki ne vsebujejo ZnO) pred ponovno uporabo sterilizirati v avtoklavu s postopkom suhe sterilizacije, saj z metodo, ki jo opisuje ISO 22196:2007 (spiranje materiala s 70 % etanolom) ne zagotavlja popolnega uničenja mikrobnih celic na površini testnih vzorcev. Z uporabo metode po ISO 22196:2007, kjer smo kot testna mikroorganizma uporabili Gram negativno bakterijo Escherichia coli (DSM 498) in Gram pozitivno bakterijo Staphylococcus aureus (DSM 346), smo dokazali, da vsi testni modificirani polietilenski materiali inhibirajo rast obeh bakterij.
Ključne besede: ISO 22196:2007 standard, modificirani PE, inhibicija rasti mikrobnih celic, E. coli, S. aureus
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 523; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

6.
Vpliv različnih aditivov v izbranih polimernih materialih na rast gram pozitivnih in gram negativnih mikroorganizmov
Nika Kučuk, 2017, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomske naloge je bil določiti tisti polimerni material, ki bo najbolj zaviral rast mikroorganizmov. Antimikrobno aktivnost izbranih polimernih materialov z dodatkom različnih koncentracij cinkovega oksida (ZnO) ter drugih aditivov (stearinska kislina) smo testirali na gram negativni bakteriji Escherichia coli in gram pozitivni bakteriji Staphylococcus aureus. Analizni postopek smo izvedli v skladu z ISO standardom 22196:2007, kjer je opisana metoda, s katero smo določili antimikrobne lastnosti izbranih polimernih materialov. Uporabili smo osem različnih materialov, od katerih so bili štirje iz polietilena (PE), ostali štirje pa iz polipropilena (PP). Izbrani polimerni materiali so vsebovali različne koncentracije ZnO ter preostalih primesi. Antimikrobno aktivnost materialov smo določevali na osnovi primerjave med številom preživelih bakterijskih kolonij na testnih vzorcih, ki so vsebovali ZnO, s številom preživelih bakterijskih kolonij na slepih vzorcih, ki niso vsebovali ZnO ali drugih primesi. Rezultati so pokazali, da ZnO in dodane primesi v vseh uporabljenih polimernih materialih uspešno inhibirajo rast in razmnoževanje gram pozitivne bakterije S. aureus. Popolna inhibicija na gram negativno bakterijo E. coli pa je bila dokazana le pri dveh izbranih polimerih. Metodo po ISO 22196:2007 smo potrdili na dveh komercialnih materialih, ki sta obdelana s tehnologijo Microban® in GermoSAFE ter zagotavljata antimikrobno učinkovitost.
Ključne besede: antimikrobne lastnosti, inhibicija rasti mikroorganizmov, E. coli, S. aureus, cinkov oksid, polimerni materiali, polietilen, polipropilen
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 700; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
Microorganisms with claimed probiotic properties: an overview of recent literature
Sabina Fijan, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Probiotics are defined as live microorganisms, which when administered in adequate amounts, confer a health benefit on the host. Health benefits have mainly been demonstrated for specific probiotic strains of the following genera: Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces, Enterococcus, Streptococcus, Pediococcus, Leuconostoc, Bacillus, Escherichia coli. The human microbiota is getting a lot of attention today and research has already demonstrated that alteration of this microbiota may have far-reaching consequences. One of the possible routes for correcting dysbiosis is by consuming probiotics. The credibility of specific health claims of probiotics and their safety must be established through science-based clinical studies. This overview summarizes the most commonly used probiotic microorganisms and their demonstrated health claims. As probiotic properties have been shown to be strain specific, accurate identification of particular strains is also very important. On the other hand, it is also demonstrated that the use of various probiotics for immunocompromised patients or patients with a leaky gut has also yielded infections, sepsis, fungemia, bacteraemia. Although the vast majority of probiotics that are used today are generally regarded as safe and beneficial for healthy individuals, caution in selecting and monitoring of probiotics for patients is needed and complete consideration of risk-benefit ratio before prescribing is recommended.
Ključne besede: Lactic-acid bacteria, Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces, Enterococcus, Streptococcus, Pediococcus, Leuconostoc, Bacillus, Escherichia coli
Objavljeno: 21.06.2017; Ogledov: 778; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (267,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
On the origin and characteristics of noise-induced Lévy Walks of E. Coli
Franziska Matthäus, Mario Mommer, Tine Curk, Jure Dobnikar, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Lévy walks as a random search strategy have recently attracted a lot of attention, and have been described in many animal species. However, very little is known about one of the most important issues, namely how Lévy walks are generated by biological organisms. We study a model of the chemotaxis signaling pathway of E. coli, and demonstrate that stochastic fluctuations and the specific design of the signaling pathway in concert enable the generation of Lévy walks. We show that Lévy walks result from the superposition of an ensemble of exponential distributions, which occurs due to the shifts in the internal enzyme concentrations following the stochastic fluctuations. With our approach we derive the power-law analytically from a model of the chemotaxis signaling pathway, and obtain a power-law exponent , which coincides with experimental results. This work provides a means to confirm Lévy walks as natural phenomenon by providing understanding on the process through which they emerge. Furthermore, our results give novel insights into the design aspects of biological systems that are capable of translating additive noise on the microscopic scale into beneficial macroscopic behavior.
Ključne besede: Lévy walks, E. coli
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 544; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (288,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
REGRESIJSKI MODELI REZULTATOV ANALIZ ZA KVALITETO KOPALNIH VODA
Doroteja Bukovec, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ocenjevali mikrobiološko kakovost kopalnih voda plaže Talamanca na otoku Ibiza. Poudarek je na rezultatih analiz kopalne sezone za leto 2014, v obdobju od aprila do oktobra in primerjava od leta 1999 do 2014. Plažo Talamanca smo primerjali s preostalimi plažami Ibize in Formentere ter ugotavljali možne vzroke mikrobiološkega onesnaževanja. V laboratoriju za javno zdravje Ibize in Formentere so se izvajali preizkusi in analize na podlagi rezultatov analiz črevesnih enterokokov in E. coli. Obravnavali smo pojavnost koncentracij bakterij črevesnih enterokokov in E. coli. Na plaži Talamanca smo primerjali rezultate dveh vzorčnih točk Sinbad in Argos, kjer smo opazili razlike med obema točkama. V območju Sinbad smo opazili dobro korelacijo med vrednostmi obeh poizkusov (koncentracija E. coli in enterokokov), medtem ko v robnem območju Argos smo opazili, da je koncentracija enterokokov mnogo večja kot E. coli. Razdalja vzorčenja med obema točkama je približno 1000 m in s tem sklepamo, da ima območje Sinbad v neposredni bližini izliv kanalizacije. Prisotnost E. coli in črevesnih enterokokov za določanje kakovosti kopalnih voda ne povzroča nevarnosti, če ne presega mejne vrednosti.
Ključne besede: kopalne vode, mikrobiološka kakovost, fekalna kontaminacija, E. coli, enterokoki
Objavljeno: 06.01.2016; Ogledov: 921; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

10.
Elektrokemična priprava kopalnih vod
Sara Vinkovič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali možnost uporabe za pripravo kopalnih vod. Izbrali smo tri vzorce vod: morsko vodo, vode iz reke Drave in vodo iz kompenzacijskega bazena kopališča Fontana. Med procesom elektrokoagulacije smo opazovali spreminjanje temperature, električnega toka, pH in prevodnosti ter njihov vpliv na sam proces elektrokoagulacije. Vse parametre smo opazovali v odvisnosti od časa in pri konstantni električni napetosti za posamezni proces. Po koncu vsakega procesa smo izmerili motnost in absorbanco. Glede na ta dva parametra smo ugotovili, da dobimo pri reki Dravi najboljše rezultate pri električni napetosti 30,5 V, pri morski vodi 3,0 V in bazenski vodi 4,0 V. V vodi iz reke Drave smo po 45 min elektrokoagulacije uspeli znižati motnost za 90,1 %. Pri morski vodi se je motnost po 30 min zmanjšala za 79,3 % in pri bazenski vodi po 25 min za 92,6 %. Opravili smo tudi mikrobiološke analize za bakterijo Escherichia coli, katere rezultati so pokazali ustavitev rasti bakterij pri obdelani vodi iz reke Drave, medtem ko se je pri morski in bazenski vodi v po obdelavi razvilo več bakterij kot v neobdelani vodi. Ugotovili smo, da je elektrokoagulacija primerna za čiščenje tipa vod, kot je voda iz reke Drave, kjer je nizka električna prevodnost in se izloča majhna količina aluminija, medtem ko za vode tipa morske in bazenske vode ni primerna.
Ključne besede: elektrokoagulacija, aluminijeve elektrode, Escherichia Coli, kopalne vode
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 874; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici