SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Sistem za izbiro optimalne odločitve
Igor Trčak, 1992, diplomsko delo

Ključne besede: ekspertni sistemi, verjetnostni račun, mehka logika, baze znanja
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1448; Prenosov: 0

5.
6.
7.
8.
INFORMACIJSKA PODPORA INVESTICIJSKIM IN INDEKSNIM SKLADOM V UPRAVLJANJU DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE
Biserka Fekonja, 2009, diplomsko delo

Opis: Družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU) mora v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje zagotavljati popolno evidenco imetnikov in vseh njihovih transakcij v skladih, ki jih upravlja. Za »klasične« vzajemne sklade, katerih investicijski kuponi niso uvrščeni s trgovanjem na Ljubljansko borzo, družba za upravljanje s primerno informacijsko podporo zagotavlja popolni pregled imetnikov investicijskih kuponov in njihovih transakcij, s tem pa tudi nad stanjem investicijskih kuponov v skladu. Pri skladih (ETF-exchange traded fund), ki kotirajo na borzi, se transakcije odvijajo na primarnem in sekundarnem trgu. Oblikujeta se dve vrednosti enote premoženja: »knjigovodska«, ki odraža stanje portfelja sklada in »tržna«, ki se oblikuje na borzi v odvisnosti od ponudbe in povpraševanja. Posledica primarnega trgovanja (prodaje oz. odkupa) je sprememba števila izdanih investicijskih kuponov, število le-teh lahko narašča ali se zmanjšuje glede na število prodanih oz. odkupljenih investicijskih kuponov. Slednje tako vpliva na spremembo v velikosti kapitala sklada. Nakup oziroma prodaja kuponov se vrši po knjigovodski vrednosti enote premoženja (v nadaljevanju VEP), ki jo izračunava DZU. Posledica sekundarnega trgovanja je sprememba imetništva investicijskih kuponov, ki se evidentira v centralnem registru Klirinško depotne družbe (v nadaljevanju KDD), število investicijskih kuponov pa ostane nespremenjeno. Trgovanje z investicijskimi kuponi ETF preko borze torej nima vpliva na velikost kapitala. Pri tem se zamenja lastnik investicijskih kuponov, sklad pa ne pridobi novega kapitala. Vlagatelji lahko investicijske kupone kupujejo ali prodajajo na borzi po tržni ceni. Pri tem se jim ne obračunajo stroški vstopnih ali izstopnih provizij temveč jih bremenijo le stroški borznega posredovanja. Družba za upravljanje je za ETF sklade dolžna voditi evidenco transakcij vlagatelja samo na primarnem trgu, hkrati pa zagotoviti, da je dnevno končno število investicijskih kuponov takega sklada usklajeno po obeh evidencah, v računalniški aplikaciji, ki podpira »pasivo« in v registru KDD. KDD je za vsak ETF sklad, ki ga upravlja Probanka upravljanje, odprla t.i. plavajoči račun, preko katerega potekajo prenosi investicijskih kuponov s trgovalnih računov vlagateljev na račun sklada v primeru prodaje in obratno v primeru nakupa investicijskih kuponov. Pregled dnevnih transakcij na plavajočem računu sklada omogoča vpogled v sistem KDD in njihovo aplikacijo Klient CRVP, s katerega DZU dnevno izpisuje promet po skladih in delniško knjigo sklada. Na osnovi teh izpisov se izračuna stanje investicijskih kuponov v obtoku po evidenci KDD, to pa mora ustrezati stanju v računalniški aplikaciji Moj denar, ki nudi informacijsko podporo v družbi za upravljanje. V pravilih upravljanja sklada je posebej predpisan postopek za izvršitev obračuna izplačila oz. vplačila investicijskih kuponov na primarnem trgu. Ker je največ transakcij na primarnem trgu prodaj investicijskih kuponov sklada ETF, sem v svoji diplomski nalogi na primeru Globalnega naložbenega sklada predstavila postopek izplačila investicijskih skladov, dnevno kontrolo stanja investicijskih kuponov sklada v obtoku in na plavajočem računu sklada. V svoji diplomski nalogi sem nakazala možne rešitve oziroma poenostavitve pri vodenju dnevnega stanja kuponov v skladu, saj je od tega odvisna izračunana vrednost enote premoženja sklada. Informacijska podpora procesom obračunavanja vplačil in izplačil mora omogočati čim več avtomatizma (uvoz podatkov, kjer za to obstaja možnost), saj se s tem zmanjša možnost napake zaradi »človeškega faktorja«. Vsak sklad ima svoja pravila upravljanja, v katerih so določeni parametri, ki jih mora aplikacija podpirati. V okviru podskladov Krovnega sklada Probanka (KSP) je več vrst kuponov oziroma varčevalnih načrtov s posebnostmi glede vstopnih in izstopnih stroškov, pri vplačilih v podsklade KSP in sklade ETF veljajo različne presečne ure glede p
Ključne besede: družba za upravljanje, vzajemni sklad, vzajemni sklad, ki kotira na borzi, investicijski kupon, stanje investicijskih kuponov v skladu, plavajoči račun sklada, delniška knjiga sklada, informacijska podpora, računalniška aplikacija, popolna evidenca vlagateljev, evidenca transakcij, vrednost enote premoženj
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 1721; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
UVEDBA E-RAČUNOV V SLOVENSKIH ELEKTRONSKIH BANKAH
Tina Šešić, 2009, diplomsko delo

Opis: V delu prikazujemo predstavitev e—bančništva, njegovo kratko zgodovino in varnostne elemente e—poslovanja. V okviru e—računov predstavljamo njegov razvoj, zakonodajo s tega področja in projekt e—SLOG. Osrednja tema diplomskega dela je nova storitev dveh slovenskih bank. Osredotočamo se na poseben sistem izmenjave e—računov, ki jih prejmemo neposredno v e—banko. Zelo podrobno je prikazan tudi primer uporabe e—računov na strani prejemnika. Na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli z osebnim anketiranjem ter s pomočjo interneta, smo prišli do nekaterih spoznanj. Ugotovili smo, da skoraj vsi anketiranci uporabljajo internet, a kljub temu jih skoraj polovica ne uporablja e—banke. Z raziskavo smo potrdili nekatere naše teze in hkrati ugotovili, da je tretjina anketirancev neodločenih glede zamenjave papirnih računov. V končnem ocenjujemo, da bi banke morale privabiti čim več novih uporabnikov njihovih e—bank ter s tem posledično nove prejemnike e—računov. Z velikim vzorcem uporabnikov bi lahko razširili uporabo nove storitve, saj posamezniki lahko od podjetij zahtevajo uporabo novega sistema izmenjave. Na ta način bi bila podjetja primorana začeti uporabljati nov način poslovanja.
Ključne besede: e–bančništvo, varnost, e–račun, e–SLOG, internet
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 1826; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

10.
Računanje kreditov
Maja Vučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati računanje kreditov in uporabnost matematičnih orodij pri računanju le-teh. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu so podane splošne lastnosti zaporedij, aritmetično in geometrijsko zaporedje. Nadalje so predstavljene lastnosti vrst. V drugem delu sledi opredelitev pojmov, povezanih z računanjem kreditov (obresti, obrestna mera, obrestni račun). Poudarek je na izdelavi amortizacijskih oziroma odplačilnih načrtov. Upoštevali smo obe možnosti odplačevanja kredita: anuitetni in obročni način. V zadnjem delu smo predstavili praktični primer računanja kreditov. Izdelali smo odplačilni načrt za najeti kredit: izbrali smo vrsto kredita in znesek kredita, določili mesečno anuiteto in izbrali ustrezno obrestno mero. Za posamezno kapitalizacijsko obdobje smo nato izračunali obresti, razdolžnine in ostanke dolgov. Izračune smo primerjali z informativnim izračunom odplačilnega načrta, ki smo ga naredili na spletnih staneh NKBM. Za konec smo na primeru dveh izbranih bank (NLB in NKBM) naredili primerjavo informativnih izračunov za stanovanjski kredit. Določili smo znesek kredita in odplačilno dobo. Zanimala nas je mesečna anuiteta, ki bi jo morali plačevati ob najemu izbranega kredita.
Ključne besede: Zaporedja, aritmetično zaporedje, geometrijsko zaporedje, obrestni račun, kredit, amortizacijski načrt.
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2922; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (415,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici