| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Problematika poučevanja bioloških vsebin v slovensko-madžarskih dvojezičnih šolah v Prekmurju
Vanja Kepe, 2016, magistrsko delo

Opis: Dvojezično poučevanje poteka na Primorskem in v Prekmurju, kjer se nahajata manjšini. Na Primorskem italijanska manjšina in v Prekmurju madžarska manjšina. Naša tema magistrskega dela je bilo raziskati, s katerimi težavami dvojezičnega poučevanja se srečujejo učitelji in učenci na dvojezičnih osnovnih šolah v Prekmurju in edini srednji dvojezični šoli v Prekmurju. To smo dosegli s pomočjo intervjujev učiteljev in izpolnjenimi vprašalniki učencev in dijakov. Zanimalo nas je, če se učenci, dijaki in učitelji soočajo s kakršnimi koli težavami pri dvojezičnem poučevanju in kakšne so te težave. Na podlagi pridobljenih rezultatov in iz njih izpeljanih ugotovitev, s katerimi težavami se srečujejo učitelji, učenci in dijaki, smo poskušali ponuditi rešitve in ugotoviti ali je dvojezično poučevanje dojeta prednost ali slabost. Z magistrskim delom smo želeli tudi preostalim, ki ne živijo na območju dvojezičnosti, predstaviti, kako poteka dvojezično poučevanje, v čem se razlikuje od enojezičnega in katere so prednosti in slabosti dvojezičnega poučevanja. Učitelji se srečujejo več ali manj z enakimi težavami, ki pa z leti pridobljenih izkušenj počasi upadejo, oziroma se ovire z leti zmanjšujejo. Še največjo oviro jim predstavlja pomanjkanje strokovne literature v madžarskem jeziku, ki si jo morajo priskrbeti sami. Učenci in dijaki imajo različen pogled na dvojezičnost. Nekateri si želijo dvojezičnega poučevanja, drugi ne. Večina uporablja madžarski jezik le kot pomoč pri ustnem spraševanju, kljub temu pa odgovarjajo in pišejo pisne naloge v slovenskem jeziku. Uspešnost odpravljanja težav dvojezičnosti, če jih učenec ali dijak ima, je odvisna tudi od stopnje znanja jezikov.
Ključne besede: dvojezična šola, dvojezično poučevanje, dvojezičnost v Prekmurju, problematika dvojezičnosti
Objavljeno: 23.08.2016; Ogledov: 385; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

22.
Možnosti zgodnjega pridobivanja drugega jezika v Avstriji in Sloveniji
Ivanka Peršuh Greif, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava možnosti zgodnjega pridobivanja drugega jezika v Avstriji in Sloveniji. V začetnem delu najprej opredelimo pojme dvojezičnosti, večjezičnosti, zgodnje simultane in konsekutivne dvojezičnosti, dvojezičnost neke družbe ter obravnava probleme, povezane z večjezično vzgojo v določenem okolju. V nadaljevanju se osredotočamo na možnosti pridobivanja drugega jezika v kontekstu javnih in zasebnih vrtcev in šol, v mednarodnih šolah in v okviru manjšinskega izobraževanja. Posebej na področju javnih in zasebnih šol gre za izobraževanje, kjer se vedno bolj uveljavlja poučevanje po metodi CLIL-a. Ta metoda se nanaša na pouk učnega predmeta preko jezika, vendar je zelo pomembna za pridobivanje drugega jezika. V tem sklopu se tematika navezuje na usmeritev Evropske unije, katere cilj je, da bi posamezniki ob maternegm jeziku obvladali še dva tuja jezika. Gre za usmeritev, ki v globaliziranem svetu pridobiva na pomenu. V okviru mednarodnih šol gre v osnovi za pouk v jeziku, ki se razlikuje od uradnega jezika posamezne države, prav to pa omogoča individualno dvojezičnost. Omejitve se v tem primeru kažejo v lokaciji teh šol, saj so večinoma prisotne zgolj v glavnih mestih posameznih držav in so dostopne zgolj premožnemu delu prebivalstva. Ker je manjšinsko šolstvo regionalno omejeno, se večina nadaljnih možnosti za pridobivanje drugega jezika zarisuje znotraj javnega šolstva obeh držav.
Ključne besede: dvojezičnost, pridobivanje drugega jezika, Avstrija, Slovenija, CLIL, nemščina, javne šole, zasebne šole, mednarodne šole, manjšinsko šolstvo, javni vrtci, zasebni vrtci
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 345; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

23.
OHRANJANJE JEZIKOVNO-KULTURNE DEDIŠČINE OTROK SLOVENSKIH IZSELJENCEV
Anita Korošec Bowen, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga proučuje ohranjanje jezikovnega in kulturnega stika s Slovenijo pri otrocih slovenskih izseljencev po svetu. Za celostno osvetlitev tematike v teoretičnem delu naloge predstavljamo zgodovinsko ozadje selitev Slovencev po svetu. Slediljo poglavja vezana na komunikacijo in rabo slovenščine ter ohranjanje jezika v tujini oz. učenje slovenščine kot dodatnega (tujega) jezika. V zadnjem poglavju teoretičnega dela naloge predstavljamo vlogo slovenskih društev, cerkve in matične domovine pri ohranjanju jezikovno-kulturnega stika s Slovenijo. Z rezultati empirične raziskave smo osvetlili zgodovinski in socio-kulturni vidik selitev Slovencev, stanje (probleme in dosežke) ohranjanja slovenščine in povezanosti s slovensko kulturo pri otrocih slovenskih izseljencev, ki so stari od 7 do 15 let. 87 otrok slovenskih izseljencev iz evropskih držav, ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije je izpolnilo anketni vprašalnik. V empiričnem delu naloge smo analizirali stališče izseljenskih otrok do učenja dodatnega jezika (slovenščine) ter njihova stališča o pouku slovenščine v šolah slovenskega jezika v tujini. Analizirali smo tudi znanje slovenskega jezika pri otrocih slovenskih izseljencev po svetu, možnosti za rabo slovenščine v komunikaciji ter vpliv okolja na ohranjanje stika s Slovenijo. Otroci slovenskih izseljencev, ki živijo v Argentini, izstopajo v znanju in uporabi slovenčine za komunikacijo v domačem okolju in sorodniki v Sloveniji. Med vsemi otroki slovenskih izseljencev po svetu pa še vedno obstaja zanimanje za učenje slovenskega jezika in želja po spoznavanju in ohranjanju kulture njihovih prednikov.
Ključne besede: otroci slovenskih izseljencev, materni jezik, dodatni jezik, dvojezičnost, ohranjanje maternega jezika in kulture
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 835; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (15,74 MB)

24.
Individualni napredek učencev pri učenju slovenščine kot tujega jezika
Barbara Škerget, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na jezikovni napredek učencev pri slovenščini kot tujem jeziku. V teoretičnem delu smo opisali različna poglavja, ki se prepletajo z našo raziskavo. Učenci, ki sodelujejo v raziskavi, imajo različne prve, druge in tuje jezike, zato smo te pojme najprej opredelili. Sledi poglavje o formativnem spremljanju, ki smo ga uporabili v raziskavi, uporabljajo pa ga tudi na Britanski mednarodni šoli v Ljubljani. V poglavju Usvajanje oz. učenje jezikov smo osvetlili pojem dvojezičnosti, saj so udeleženci v raziskavi dvojezični govorci. Prav tako smo se v tem poglavju osredotočili na interakcijo med jezikom in kulturo, saj učenci večkrat menjajo bivalno okolje ter se začnejo učiti novega jezika in spoznavati novo kulturo. V zadnjem poglavju je predstavljena Britanska mednarodna šola v Ljubljani, kjer smo izvedli raziskavo. V empiričnem delu je predstavljen potek naše raziskave. V določenem časovnem obdobju smo spremljali jezikovni napredek učencev v znanju slovenščine kot tujega jezika na osnovi besedišča izbrane teme. V raziskavi so sodelovali štirje učenci iz petega razreda, ki obiskujejo Britansko mednarodno šolo v Ljubljani. V obdobju raziskovanja smo preverjali začetno, vmesno in končno stanje znanja slovenščine kot tujega jezika na temo oblačila. Rezulate smo analizirali s pomočjo kriterija, ki smo ga izdelali sami. Na osnovi rezulatov lahko povemo, da učenci predznanja o tej temi niso imeli ali so ga imeli zares malo. Njihovi rezultati so se občutno izboljšali po drugem ustnem preverjanju znanja, kjer zasledimo velik jezikovni napredek učencev na osnovi besedišča na izbrano temo. Manjši napredek zasledimo le pri Učencu 3. Rezultati tretjega ustnega preverjanja znanja so pokazali, da je pri učencih jezikovno znanje izbrane teme rahlo upadlo. Le Učenec 3 je za razliko od drugih napredoval.
Ključne besede: jezikovni napredek, slovenščina kot tuji jezik, dvojezičnost, formativno spremljanje, ustno preverjanje znanja, Britanska mednarodna šola v Ljubljani
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 517; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

25.
Sodelovanje razrednih učiteljev s starši na dvojezičnem območju v Prekmurju
Csilla Sabina Kepe, 2017, magistrsko delo

Opis: Razredništvo je odgovorna in zahtevna naloga, saj mora razrednik biti kos številnim nalogam. Pričujoče magistrsko delo z naslovom Sodelovanje razrednih učiteljev s starši na dvojezičnem območju v Prekmurju je empirično delo. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na razrednika in njegovo delo. Zanimala so nas tudi področja, načini in oblike njegovega profesionalnega razvoja, saj je vseživljenjsko učenje ter izobraževanje ključnega pomena pri učiteljskem poklicu. V nadaljevanju smo predstavili razrednikove vloge in možne osebnostne lastnosti, ki se v veliki meri povezujejo s spoznavnim, telesnim, duševnim ter socialnim razvojem učencev. Osredotočili smo se tudi na sodelovanje med razrednikom in starši. Temeljni cilj vseh je uspešnost učencev, kar je poglavitni razlog za prizadevanje za čim boljše sodelovanje med šolo in domom. V okviru tega smo opisali komunikacijo, saj bi brez nje omenjeno sodelovanje le težko delovalo, pomemben dejavnik pa so tudi določena načela sodelovanja med razrednikom in starši. Osredotočili smo se na možne ovire in prednosti ter najpogostejše oblike sodelovanja. Zadnji del teoretičnega dela se ukvarja z dvojezičnostjo in dvojezičnim poukom v Prekmurju ter posebnostmi sodelovanja med učitelji razredniki in starši na dvojezičnem območju. Namen empiričnega dela je bil preučiti mnenje staršev učencev dvojezičnih osnovnih šol o značilnostih razrednikovega dela in njegovem sodelovanju z njimi (vključno z drugim strokovnim delavcem – v primeru, da otrok obiskuje 1. triado). Anketirali smo starše učencev, ki obiskujejo razredno stopnjo na kateri izmed štirih dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Med odgovori staršev obeh triad ni bilo znatne razlike. Rezultati raziskave so pokazali, da so starši zadovoljni z razrednikovim delom, prav tako je sodelovanje med razrednikom in starši ustrezno. Tako domače kot šolsko okolje vplivata na učenčev celostni razvoj, zato sta ustrezno delo razrednika in dober partnerski odnos, predvsem med starši ter razrednikom, zelo pomembna.
Ključne besede: razrednik, komunikacija, delo s starši, dvojezičnost
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 577; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

26.
Socialna vključenost otrok priseljencev iz albanije v vzgojno izobraževalne ustanove
Marjeta Korošec, 2018, magistrsko delo

Opis: V času vse večjega preseljevanja pripadnikov različnih narodnosti v Slovenijo se postopno spreminja zakonodaja vzgojno-izobraževalnih ustanov. Smernice za vključevanje otrok priseljencev opredeljujejo ukrepe na področju integracije priseljencev na ravni celotnega sistema vzgoje in izobraževanja ter zajemajo vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v Slovenijo. Pomembni premiki se kažejo tudi na vse večjem udejanjanju medkulturne vzgoje v šolskih sistemih, s katerimi omogočajo lažje vključevanje priseljencev in hkrati rahljanje stereotipov, predsodkov in medskupinskega vedenja. V magistrski nalogi želim prikazati stanje socialne vključenosti v vzgojno- izobraževalnih ustanovah v Slovenski Bistrici. V ta namen sem izvedla intervjuje s priseljenci iz Albanije, osnovno- in srednješolci slovenske narodnosti in strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ugotovila sem, da se priseljenci iz Albanije počutijo sprejete in da svoj prosti čas preživljajo tudi z vrstniki slovenske narodnosti. Kažejo se razlike v socialni vključenosti med tistimi, ki so v Sloveniji več let, in tistimi, ki so prispeli nedavno. Na osnovi razgovorov s strokovnimi delavkami ocenjujem, da si maksimalno prizadevajo ustvariti inkluzivno okolje, kjer bi bili otroci priseljenci iz Albanije v vrtcu in šolskem okolju sprejeti. Pomagajo jim pri učni snovi in se trudijo sodelovati s starši, da bi lažje zagotovili optimalen celostni razvoj otrok. Vsi moji sogovorci menijo, da je poznavanje slovenskega jezika ključni dejavnik, ki pomembno vpliva na vključevanje v medvrstniške odnose, šolski prostor in lokalno okolje. Na osnovi svoje raziskave v magistrskem delu predlagam možne ukrepe za učinkovitejše vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole.
Ključne besede: priseljenci, dvojezičnost, vključevanje, integracija, inkluzija, učitelji, odnosi, sodelovanje, vrtec, šola, lokalno okolje
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 311; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (798,03 KB)

27.
Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju
Eszti Feher, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju je bil naš namen proučiti govorni razvoj predšolskega otroka v enojezičnem in dvojezičnem okolju. V teoretičnem delu smo proučili govorni razvoj od samega začetka do uporabe prvih povedi in opredelili poslušanje kot pomemben segment razvoja govora. Proučili smo tudi razvoj jezika pri enojezičnem in dvojezičnem govorcu, kjer smo se dotaknili maternega jezika, jezika okolja oziroma drugega jezika ter usvajanja in učenja prvega in drugega jezika. Dotaknili smo se teme dvojezičnosti v predšolskem obdobju otroka, kjer smo navedli tudi pozitivne in negativne lastnosti dvojezičnosti. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil ugotoviti, kako jezik (slovenščina kot prvi oziroma materni jezik, slovenščina kot drugi jezik) vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob podanih sličicah ter ugotoviti napredek razvoja govora in razvoja besednjaka pri sedemnajstih otrocih starih med 1–6 let v dvakratnem preverjanju v razmiku petih mesecev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do spoznanja, da je na področju govornega razvoja in besednega zaklada pri vseh otrocih viden napredek. Pri nekaterih je ta napredek večji, pri drugih manjši. Prav tako smo raziskali, da jezik ne vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob sličici, saj so nekateri otroci, ki jim materni jezik ni slovenščina, pridobili boljše rezultate kot nekateri otroci, ki jim je slovenščina materinščina.
Ključne besede: poslušanje, razvoj govora, jezik, dvojezičnost, dvojezičnost v vrtcu, usvajanje in učenje drugega jezika.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 305; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

28.
Uresničevanje dvojezičnega izobraževanja gluhih otrok v slovenskem šolskem sistemu
Matic Pavlič, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Pristopi k izobraževanju gluhih otrok se razlikujejo glede na učni jezik in vključenost v večinsko okolje. Slovenski izobraževalni sistem ne omogoča vsem gluhim otrokom zadostnega stika s polno zaznavnim jezikom, da bi lahko nemoteno usvojili prvi jezik, v literaturi pa se premalo poudarja nova spoznanja o dvojezičnem oziroma dvomodalnem usvajanju znakovnega in govornega jezika. Oboje predstavlja ta članek, ki se zavzema za popolno uresničitev dvojezičnega izobraževanja gluhih in podaja razloge za tak pristop.
Ključne besede: slovenski znakovni jezik, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usvajanje jezika, dvojezičnost, polžev vsadek, inkluzija
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 308; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (442,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

29.
Besednjak pri tujem jeziku na razredni stopnji osnovne šole
Petra Küčan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preverjamo besednjak pri prvem tujem jeziku med učenci, ki obiskujejo šolo na rednih in na dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju. V teoretičnem delu predstavljamo dvojezičnost in dvojezično izobraževanje v Sloveniji. Redne in dvojezične osnovne šole, vključene v raziskavo, se nahajajo na območju blizu avstrijske meje, zato v nalogi kot prvi tuji jezik predstavljamo nemščino. Predstavimo poučevanje tujega jezika na splošno ter namen poučevanja nemščine. Prav tako opišemo še besednjak, strategije za usvajanje besednjaka, besednjak pri pouku nemščine in opismenjevanje v tujem jeziku. V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali besednjak pri pouku nemščine med učenci, ki obiskujejo pouk na rednih in dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju. Preverjanje smo opravili s pomočjo opisa slike v nemškem jeziku. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika med prvim in drugim preverjanjem, ter kateri učenci imajo širši besednjak pri tujem jeziku. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pri raziskavi je sodelovalo 78 učencev iz treh rednih in treh dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da so učenci dosegli napredek po drugem preverjanju in da med učenci v rednih in dvojezičnih osnovnih šolah obstajajo razlike v jezikovnem znanju tujega jezika. Dvojezični učenci so slike pogosteje opisovali s povedmi, učenci v rednih osnovnih šolah pa z besedami. Zanimala nas je tudi razlika glede na spol. Rezultati so pokazali večjo uspešnost pri deklicah.
Ključne besede: tuji jezik, nemščina, dvojezičnost, osnovna šola, spol, opis slike.
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 452; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

30.
Kodno preklapljanje pri uri angleščine v tretji triadi osnovne šole
Sandra Jakobčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je raziskovanje pojava kodnega preklapljanja med učenci tretje triade osnovne šole pri pouku tujega jezika angleščine. Pojav kodnega preklapljanja med svetovnim prebivalstvom je zelo pogost. Kodno preklapljanje se pojavi takrat, ko dva ali več posameznika/-ov vodijo pogovor v več kot samo enem jeziku, to pomeni, da je takšen posameznik dvo- ali večjezičen. V Sloveniji imamo dve regiji, ki sta uradno dvojezični; to sta Prekmurje, kjer uradno govorijo in se učijo v šoli poleg slovenščine še madžarskega jezika, in Primorska, kjer se poleg slovenščine učijo italijanščino. V dolenjski regiji (raziskava je bila izvedena v regiji Bela krajina) se najbolj pogosto srečamo z dvo- in večjezičnimi otroki, in sicer priseljenci sosednje Hrvaške, hrvaškimi državljani, Romi ter priseljenci iz drugih balkanskih držav (povečano priseljevanje tujcev po razpadu Jugoslavije). Vendar na tamkajšnjih šolah hrvaški kakor tudi romski jezik nista uradna jezika, čeprav bi bila potreba po tem. Posamezniki uporabljajo kodno preklapljanje v različnih situacijah, kot na primer, ko želijo iz pogovora izključiti določeno osebo, ki ne razume govorečega tujega jezika, kot tudi, kadar se posameznik ne more spomniti določene besede ali fraze in pove stavek delno v enem ter delno v drugem jeziku, kot tretje, ko posameznik želi določeno temo pogovora posebej poudariti ter zadnje, ko želi posameznik določeno stvar temeljiteje pojasniti. K samemu pojavu večjezičnosti je pripomogla tudi globalizacija in strmenje k modernizaciji sveta. Zaradi modernizacije sveta se posledično pojavi večjezičnost, ki je pogojena s preseljevanjem ljudi zaradi potekajočih se vojn, iskanja primerne zaposlitve in želje po boljši izobrazbi ter ugodnejšem življenju.Teoretični del predstavlja podroben pregled literature, na podlagi le-tega smo izdelali opazovalni list in vprašanja za intervju. Raziskava je bila opravljena na osnovni šoli Vinica, ki stoji le nekaj sto metrov stran od hrvaške meje. Pred samim začetkom opazovanj smo najprej pripravili hipoteze in nato še opazovalni list s 23 točkami, po katerih sem se nato ravnala. Poleg določenih točk na opazovalnem listu sem si sproti zapisovala še pogovore med učenci in učiteljem ter učencem. Zapis pogovorov mi je omogočil vpogled v uporabo določenih strategij kodnega preklapljanja. V empiričnem delu sem s pomočjo opazovalnega lista opazovala devet ur pouka angleščine, se pravi po tri ure v 7., 8. in 9. razredu in po opazovanjih opravila še intervju z učiteljico angleškega jezika.Empirični del temelji na ožji študiji primera. V raziskavi sem uporabila opazovanje in intervju, ki sta del kvalitativnega raziskovanja, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. Ugotovila sem tudi, da učenci med poukom kodno preklapljajo, kadar imajo težave s spominom (učenec se ne spomni določenega izraza, besede) in namerno, se pravi, da posameznik preklaplja med jeziki, ker sam tako želi, ne glede na to, ali vodi formalen ali neformalen pogovor. Med opazovanjem smo zasledili kodni preklop v angleškem, slovenskem, romskem in predvsem v hrvaškem jeziku. Skozi vsa opazovanja sem spremljala eno učiteljico angleščine. Rezultati intervjuja kažejo, da učiteljica nikakor ni proti uporabi kodnega preklapljanja med učenci tekom pouka, vendar se je pa strinjala, da bi ga učenci morali uporabljati čim manj. Tudi sama je priznala, da uporablja tehnike kodnega preklapljanja med poukom in to takrat, kadar učencem narekuje navodila za delo ali pa razlaga novo snov (slovnica, besedišče).
Ključne besede: kodno preklapljanje, dvojezičnost, večjezičnost, učitelj angleškega jezika, diskriminacija.
Objavljeno: 28.08.2019; Ogledov: 122; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici