| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
ARTICLE 77 CISG: REASONABLENESS OF THE MEASURES UNDERTAKEN TO MITIGATE THE LOSS
Peter Rižnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Dolocba 77. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) od pogodbi zveste stranke zahteva, da opravi vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, ki izhaja iz kršitve pogodbe. Ta določba temelji na kriteriju razumnosti ukrepov, ki je podvržen različnim interpretacijam sodišč in arbitražnih tribunalov. To diplomsko delo se osredotoča predvsem na tolmačenje načela razumnosti, predvsem s predstavitvijo številnih primerov iz sodne prakse, obenem pa predstavlja tudi nekatere poglede pravne teorije na obravnavano problematiko. Izčrpno povzema aspekte določb 77. člena, vključno s problematično uporabo v primeru ko stranka poleg ali namesto odškodnine uveljavlja druga pravna sredstva, ki jih ima po CISG. Ker se CISG uporabi pri večini pogodb o mednarodni prodaji blaga je razumevanje interpretacije njenih določb nadvse pomembno. Namen tega dela je tako bralcu podrobno predstaviti princip zmanjševanja škode v pomembnem delu mednarodne prodaje blaga.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, dolžnost zmanjševanja škode, odškodnina, mednarodna prodaja blaga, mednarodna prodaja, Združeni narodi, mednarodna prodajna pogodba, pogodba o mednarodni prodaji blaga, zmanjševanje škode, 77. člen, pravna sredstva, kršitev pogodbe
Objavljeno: 18.02.2010; Ogledov: 2472; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (464,63 KB)

2.
Prodajalčeva kršitev pogodbe in jamčevalni zahtevki po Obligacijskem zakoniku in Konvenciji Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga
Aleksandra Kalacun, 2012, magistrsko delo

Opis: Nacionalne pravne ureditve, ki urejajo prodajno pogodbo, so različne. Ker pa je kupoprodajna pogodba najbolj razširjen pravni posel, ki se pogosto sklepa v mednarodnem prometu, je smiselno, da imamo poenotena materialnopravna pravila glede prodajne pogodbe v mednarodnem prometu. Mednarodno prodajo blaga ureja Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga oz. Dunajska konvencija, kjer se prepletajo kontinentalni (civil law) in anglosaksonski (common law) pravnih redi. Slovenski pravni red je del kontinentalnih pravnih redov. Ker pa so med anglosaksonskimi in kontinentalnimi pravnimi redi razlike glede ureditve prodajne pogodbe, bom predstavila razlike kakor tudi podobnosti glede jamčevalnih zahtevkov med slovensko zakonodajo (Obligacijskim zakonikom) ter Dunajsko konvencijo.
Ključne besede: kupoprodajna pogodba, Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga oz. Dunajska konvencija, kršitev pogodbe, jamčevalni zahtevki, slovensko pogodbeno pravo
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 2770; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (666,42 KB)

3.
KONFORMITETA BLAGA TER DOLŽNOST PREGLEDA IN NOTIFIKACIJE V SKLADU Z DUNAJSKO KONVENCIJO (CISG)
Ana Teršek, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, drugače Dunajska konvencija (krajše CISG), zagotavlja enoten tekst prava za mednarodno prodajo blaga. Namen CISG je zagotavljati moderen, enoten in pravičen režim za mednarodne prodajne pogodbe. Tako le-ta občutno prispeva h gotovosti in trgovinski izmenjavi ter zmanjšanju stroškov transakcij. CISG je do danes uspela pridobiti odobritev po celem svetu. Doslej je bila ratificirana že v 78-ih državah, tako, da je ocenjeno, da je med 70 – 80 % vseh mednarodnih prodajnih pogodb potencialno urejenih s CISG. Njeno univerzalnost, fleksibilnost in pomembno vlogo v praksi, med pravnimi akademiki in v pravnem izobraževanju, kaže približno 2500 objavljenih sodnih odločitev in arbitražnih odločb, obilno število akademskih del, številne konference in ne nazadnje tudi letni Willem C. Vis International Commercial Moot. Eno izmed pomembnejših vprašanj, ki jih Konvencija ureja, je zagotovo vprašanje konformitete oz. istovetnosti blaga, ki je urejeno znotraj 35. člena CISG. Določbe 35. člena CISG ustvarjajo kriterije, po katerih se presoja, ali je dobavljeno blago skladno z blagom iz pogodbe. Blago se torej šteje za skladno s pogodbo, če po vrsti, količini, kakovosti ter načinu pakiranja ustreza blagu, ki ga je bil prodajalec po pogodbi dolžan dobaviti. Vendar pa se stranki o specifikaciji blaga ob sklepanju pogodbe velikokrat ne domenita. Tudi kupčev namen kupovanja blaga prodajalcu velikokrat ni znan. V takšnih primerih se, ob odsotnosti drugačnega dogovora, uporabijo določbe drugega odstavka 35. člena CISG. Drugi odstavek 35. člena CISG navaja serijo nakazanih dolžnosti Konvencije, nanašajoč se na kvaliteto, ki se uporabijo »razen, če se strani nista drugače sporazumeli«. CISG odreja te nakazane dolžnosti predvsem iz razloga, da je dandanašnji internacionalni kupec upravičen pričakovati, da bo dobavljeno blago imelo določene temeljne lastnosti oz. kvalitete, tudi če le-teh pogodba ni izrecno vsebovala. Vendar pa je sama ugotovitev nekonformitete brezpredmetna, v kolikor kupec blaga ni pravilno in pravočasno pregledal in na tej podlagi prodajalca pravočasno in pravilno notificiral. Dolžnost pregleda blaga določa 38. člen CISG, ki se prične z določilom, da mora kupec pregledati blago v čim krajšem možnem času. Kupčeva dolžnost pregleda blaga tvori osnovo njegove dolžnosti notifikacije prodajalca o nekonformiteti, ki jo Konvencija določa znotraj 39. člena CISG. Čas oz. rok, v katerem mora kupec pregledati blago, ustreza roku v 39. členu CISG, do katerega bi kupec moral ugotoviti nekonformiteto in le-to posledično v razumnem času notificirati prodajalcu. Neuspešno poslano obvestilo o notifikaciji ima za posledico izgubo pravice sklicevati se na nekonformiteto. Posledično kupec ne more več zahtevati od prodajalca, da popravi nekonformiteto v skladu s 46. členom CISG, ne more zahtevati odškodnine v skladu s 74. - 76. členom CISG, niti zahtevati znižanja cene v skladu s 50. členom CISG.
Ključne besede: Dunajska konvencija, CISG, konformiteta blaga, 35. člen CISG, dolžnost pregleda blaga, 38. člen CISG, notifikacija o nekonformiteti blaga, 39. člen CISG, Willem C. Vis moot court.
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 2216; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
POLOŽAJ KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV S POUDARKOM NA ČASTNIH KONZULIH
Matevž Vadas, 2015, diplomsko delo

Opis: Konzularna dejavnost predstavlja zgolj enega izmed možnih institutov zastopanja interesov fizičnih in pravnih oseb države pošiljateljice v državi sprejemnici. Navedena dejavnost se lahko izvaja s pomočjo mreže konzularnih predstavništev, ki jo oblikujejo poklicni ali častni konzularni funkcionarji kot vodje konzularnih predstavništev ali pa v obliki konzularnih oddelkov diplomatskih misij. Konzularna diplomacija z vsemi svojimi dopolnilnimi oblikami konzularno-diplomatskega delovanja ne more nadomestiti tradicionalne diplomacije, lahko pa ga poceni in dopolnjuje. Iz teh razlogov je možno zaznati trend večanja števila konzularnih predstavništev v posameznih državah. Cilj diplomske naloge je bil opraviti analizo določenih pravnih podlag, ki jih za Republiko Slovenijo v okviru njenega meddržavnega udejstvovanja in povezovanja določa in zaokroža Dunajska konvencija o konzularnih odnosih ter v okviru notranje zakonodaje dodatno dopolnjuje Zakon o zunanjih zadevah ter drugi podzakonski akti, temelječi na njegovi podlagi. Diplomska naloga natančneje analizira posamezne institute v okviru Dunajske konvencije o konzularnih odnosih kot tudi v okviru Zakona o zunanjih zadevah. Poudarek pa je usmerjen na analizo pravnega statusa in pravnega položaja tako častnih konzularnih funkcionarjev kot tudi konzulatov, ki jih vodijo častni konzularni funkcionarji.
Ključne besede: konzulat, konzul, poklicni konzularni funkcionar, častni konzularni funkcionar, častni konzulat, konzularna funkcija, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 942; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (659,04 KB)

5.
UREDITEV MEDNARODNE PRODAJNE POGODBE S POUDARKOM NA NJENEM OBLIKOVANJU
Mitja Pernek, 2012, diplomsko delo

Opis: Mnoge pogodbe temeljijo na mednarodni prodajni pogodbi ter so neposredno ali vsaj posredno povezane z njo, kar priča o tem, da je najpogostejša in najpomembnejša v blagovnem prometu. Bistveni sestavini mednarodne prodajne pogodbe sta :  Stvar  Kupnina Pogodba je sklenjena takrat, kadar se stranki dogovorita o njenih bistvenih sestavinah. Kupnina mora biti določena ali vsaj določljiva, to pomeni, da mora imeti dovolj podatkov, na podlagi katerih kupnino lahko določimo. Stvar, katero prodajalec prodaja, mora biti v pravnem prometu in obstajati, sicer pogodbe ni mogoče skleniti. Kadar pogodba ne vsebuje kupnine in dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, pogodbe ni mogoče skleniti oz. je nična. Nekatere izjeme veljajo v gospodarskih pogodbah. Za stranki je zelo pomembno vprašanje, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Pri mednarodni prodaji blaga imata namreč kupec in prodajalec sedež v različnih državah, zato je še posebej pomembno vprašanje, kateremu pravu bo podvržena presoja njune pogodbe. O izbiri prava se stranki v prvi vrsti odločata sami v času sklepanja pogodbe. V pogodbo vneseta klavzulo, katera se naj uporabi za presojo njunega pravnega razmerja, s čimer se izogneta negotovostim v zvezi z vprašanjem, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Kadar se stranki o izbiri prava nista dogovorili, v tem primeru ga določi sodišče na podlagi kolizijskih pravil države kjer zaseda sodišče.
Ključne besede: Mednarodna prodajna pogodba, Uncitral, konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga.
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1863; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (407,48 KB)

6.
Pravna sredstva kupca po Dunajski konvenciji ( CISG) v primeru dobave neistovetnega blaga
Nejc Skrt, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG, tudi Dunajska konvencija) predstavlja unifikacijo prava mednarodne prodaje. Kot instrument unifikacije zagotavlja enoten pravni okvir za tiste pogodbe o prodaji blaga, ki jih med seboj sklepajo poslovni subjekti s sedežem v različnih državah. Njen univerzalni značaj je utemeljen z dejstvom, da jo je ratificiralo že 74 držav z vseh petih kontinentov, ki skupaj opravijo več kot dve tretjini svetovne trgovinske menjave. CISG predstavlja svojevrsten konsenz in hkrati kompromis med sicer diametralno različnimi rešitvami posameznih vprašanj prodajnega prava, ki so uveljavljene znotraj posameznih nacionalnih pravnih ureditev. Na podlagi konvencije je ena izmed temeljnih obveznosti prodajalca, da dobavi blago v skladu s pogodbo in to konvencijo- istovetno blago. V kolikor to obveznost krši zagotavlja konvencija kupcu določene sankcije oziroma pravna sredstva. CISG pa uporabo posameznih pravnih sredstev veže na dejstvo ali gre v konkretnem primeru za bistveno ali nebistveno kršitev pogodbe, t.j. ali je konkretno neistovetnost mogoče opredeliti kot bistveno kršitev pogodbe ali ne. Angloameriško pravo, na katerem v sferi urejanja pravnih sredstev temelji konvencija, namreč razlikujejo med dvema vrstama pogodbenih obveznosti in sicer med bistvenimi in nebistvenimi pri čemer se pri kršitvi prvih lahko pogodba razdre pri kršitvi drugih pa to ni dopustno. Ureditev kupčevih sankcij po CISG, tako kot v večini pravnih redov, temelji na treh osnovnih pravnih sredstvih: izpolnitveni zahtevek, razdor pogodbe in znižanje kupnine. Poleg omenjenih sredstev pa daje CISG pravico do odškodnine, ne glede na to ali je bila pogodba razdrta ali pa je bila na koncu pravilno izpolnjena. Se pa višina odškodnine omejuje s kriterijem, da mora biti za kršiteljico obseg škode predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe.
Ključne besede: Dunajska konvencija–CISG, istovetnost blaga–35. člen CISG, pravna sredstva kupca v primeru prodajalčeve kršitve pogodbe–45. člen CISG, dobava nadomestnega blaga–46(2). člen CISG, popravilo blaga–(46(3) CISG), razdor pogodbe-49. člen CISG, znižanje kupnine–50 člen CISG, odškodnina–74. do 77. člen CISG, Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 1901; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
ZAHTEVKI KUPCA ZARADI NEIZPOLNITVE PRODAJALCA PO DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Miha Žvan, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), t.i. Dunajska konvencija, je bila sprejeta 11. aprila 1980 na diplomatski konferenci, ki jo je na Dunaju sklicala Organizacija združenih narodov (OZN). Konvencija vzpostavlja celovito zbirko pravnih pravil v zvezi s sklepanjem mednarodnih prodajnih pogodb, opredelitvijo obveznosti kupcev in prodajalcev ter drugih vidikov pogodb. Če imajo stranke mednarodnega poslovnega razmerja ali samo ena od njih sedež v državi, ki je podpisala CISG, se bo ta konvencija uporabila. CISG velja za gospodarske pogodbe, zato je stopnja aktivnosti, ki se zahteva od posameznih strank višja od običajnih civilno-pravnih ureditev. Posledično to pomeni zahtevo po večji skrbnosti pri izvrševanju pravic in obveznosti iz pogodbenega razmerja. S tem je položaj pogodbenih strank sicer težji, vendar ščiti potrebe gospodarskega poslovanja. Po CISG so obveznosti prodajalca dobava blaga, izročitev listin in prenos lastninske pravice na blagu, ki je predmet prodajne pogodbe. Kupec je zavezan k plačilu kupnine in prevzemu blaga. Kršitev katerekoli obveznosti je treba obravnavati kot kršitev obveznosti strank iz prodajne pogodbe. CISG temelji na enotnem sistemu sankcij, po katerem se jamčevalne in neizpolnitvene sankcije ne ločijo. Značilno je, da se bistvene kršitve pogodbe razlikujejo od nebistvenih, kar pogojuje različne sankcije. V primeru bistvenih kršitev je, pogodbi zvesti stranki, na voljo širši instrumentarij sankcij, pred vsem odstop od pogodbe. CISG v 45. členu opredeljuje pravice, ki jih ima kupec v primeru kršitve obveznosti iz pogodbe s strani prodajalca. Sklicuje se na seznam pravic, ki so opredeljene v členih od 46 do 52, ob tem pa posebej poudarja kumulacijsko naravo omenjenih sredstev z odškodnino, ki jo lahko kupec vedno zahteva skupaj z drugim zahtevkom, predvsem skupaj z odstopom od pogodbe.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, mednarodna prodajna pogodba, sredstva, s katerimi razpolaga kupec v primeru, če prodajalec krši pogodbo (45. čl. CISG).
Objavljeno: 23.01.2013; Ogledov: 2379; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (382,20 KB)

8.
MEDNARODNOPRAVNA PROBLEMATIKA SUKCESIJE S POSEBNIM OZIROM NA NASLEDSTVO DRŽAV GLEDE POGODB
Aleksander Vojičić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so v prvem delu na splošno predstavljeni viri mednarodne ureditve sukcesij ter teoretične zasnove nastanka nasledstvenih pravil. V nadaljevanju so skozi tipizirano klasifikacijo vrst sukcesij podrobneje sistematizirana obstoječa nasledstvena pravila držav glede pogodb. Obstoječa mednarodna pravila tipoloških sukcesij držav glede pogodb so primerjana s kodificiranimi pravili Dunajske konvencije o nasledstvu držav glede pogodb iz leta 1978.
Ključne besede: mednarodno javno pravo, sukcesija, nasledstvo, Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede pogodb, nasledstvene teorije, vrste mednarodnopravnih sukcesij.
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1111; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (427,08 KB)

9.
BISTVENA KRŠITEV POGODBE S STRANI PRODAJALCA KOT PODLAGA ZA NJEN RAZDOR PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O POGODBAH O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Eva Šmirmaul, 2013, diplomsko delo

Opis: Izpolnitev obveznosti skladno z dogovorom v mednarodni prodajni pogodbi oziroma določbami Dunajske konvencije igra ključno vlogo pri vsakodnevnem nemotenem poslovanju gospodarskih subjektov. Mnogokrat pa se v praksi zgodi, da pride do kršitev obveznosti s prodajalčeve strani. Kršitve so takšne narave, da jih opredelimo kot bistvene ali pa kot nebistvene. V vsakem primeru posebej je potrebno presoditi težo same kršitve. Razlikovanje med bistvenimi in nebistvenimi kršitvami je temeljnega pomena za uveljavljanje sankcij, ki jih ima na voljo kupec. Le takrat, ko so izpolnjeni elementi bistvene kršitve, sme kupec podati izjavo o odstopu od pogodbe. Kljub temu pa se v praksi lahko zgodi, da kupec izgubi pravico do razveze, če izjave ne poda pravočasno in če prodajalec ne podlagi same izjave ne more sklepati, da kupec zahteva razdor pogodbe. Najpomembnejši učinek razveze je restitucija, po kateri mora vsaka stran drugi vrniti tisto, kar je dala. Če kupec uspe razvezati pogodbo, se na podlagi tega šteje, da sta stranki prosti vseh obveznosti. Na podlagi razdora pogodbe tako pridemo do začetnega stanja, tj. kot da pogodba nikoli ni bila sklenjena. Čeprav je v določenem konkretnem primeru podana bistvena kršitev in ima kupec pravico do razveze, je možno, da pogodba ostane v veljavi oziroma da kupec izgubi razvezno upravičenje. To se zgodi v primeru poslabšanja ali uničenja blaga kot posledica ravnanj kupca, razen če kupec zadosti eni izmed izjem, določenih z Dunajsko konvencijo.
Ključne besede: Dunajska konvencija, bistvena kršitev, bistveno prikrajšanje, predvidevanje kršitve, razveza pogodbe, učinki razveze, restitucija.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1319; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (743,50 KB)

10.
EKSKULPACIJA POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PO OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU IN DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Klemen Drnovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki izvira iz pogodbenega razmerja in je posledica nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Kljub strogi zakonski ureditvi odgovornost dolžnika ni absolutna, saj se dolžnik odškodninske odgovornosti lahko razbremeni. Dolžnik nosi dokazno breme razbremenitve in mora dokazati obstoj zakonsko predpisanih ekskulpacijskih okoliščin. Ekskulpacija poslovne odškodninske odgovornosti je v OZ drugače urejena kot v CISG. Po 240. členu OZ je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Dikcija člena ne vsebuje pogoja nepredvidljivosti in zunanjosti okoliščin, kar je zabrisalo ločnico med objektivno in subjektivno odgovornostjo. Slovenska pravna doktrina ne daje enoznačnega odgovora glede pravne narave poslovne odškodninske odgovornosti, vendar lahko kljub precejšnjim razhajanjem v pravni teoriji ugotovimo, da kvalifikacija odgovornosti ni tako pomembna in v sodni praksi nima bistvenega pomena. Na drugi strani pa CISG na podlagi 79. člena CISG predpisuje objektivno odgovornost. Dolžnik tako ni odgovoren za neizpolnitev, le če dokaže, da je do neizpolnitve prišlo zaradi ovire, ki je bila izven njegove kontrole, in da od njega ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali pa premosti takšno oviro in njene posledice. CISG, ki se uporablja zgolj za sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb tako predpisuje strožjo obliko odgovornosti, saj razbremenitev dolžnika omogoča le v primerih, kadar je do neizpolnitve prišlo zaradi nepredvidljivih okoliščin in kadar te izhajajo izven dolžnikove sfere kontrole.
Ključne besede: odgovornost za kršitev pogodbe, neizpolnitev, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, subjektivna pravna narava, objektivna pravna narava, Dunajska konvencija – CISG, 79. čl. CISG, 80. čl. CISG.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 2899; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (659,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici