| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Prehod nevarnosti naključnega uničenja iz prodajalca na kupca v mednarodnih pogodbah: analiza sodne prakse
Tomaž Vajnhandl, 2019, magistrsko delo

Opis: Prehod nevarnosti naključnega uničenja oz. poškodovanja je pomembna sestavina kupoprodajne pogodbe. Pravila o prehodu nevarnosti nam povedo, katera izmed strank pogodbe odgovarja za škodo, ki je nastala, čeprav nobena izmed strank ni zakrivila poškodbe. Pri mednarodni prodaji ima ključno vlogo pri urejanju Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, ki jo je v svoj pravni red prenesla večina neodvisnih držav. Dunajska konvencija določa več pravil, kdaj se prehod nevarnosti zgodi. Načeloma je prehod nevarnosti vezan na dobavo blaga. Po dobavi za naključno uničenje odgovarja kupec, razen v primeru, ko je uničenje oz. poslabšanje blaga posledica ravnanja ali opustitve prodajalca. V kolikor želi kupec ohraniti pravne zahtevke zoper prodajalca, mora aktivno ravnati. Poleg dolžnosti, da blago ohranja in preprečuje njegovo poslabšanje, mora blago takoj (čimprej) pregledati ali naročiti njegov pregled in o vseh napakah natančno in hitro obvestiti prodajalca. Sodišča so v primerih pravilnega pregleda in grajanja blaga dokazno breme že tudi prevalile na prodajalca. Vrnitev blaga v bistveno enakem stanju je ena izmed zahtev Dunajske konvencije tako v primerih, ko prodajalec ni dobavil primernega blago kot v primerih, ko ima kupec do prodajalca zahtevke zaradi naključnega uničenja oz. poškodovanja blaga. V mednarodnem prometu blaga stranke v svoje pogodbe zelo pogosto vključujejo klavzule, ki določajo določene sestavine prevozne pogodbe. Med temi sestavinami so tudi pravila, ki urejajo prehod nevarnosti. Najbolj razširjene trgovinske klavzule so klavzule Incoterms. Trenutno so še v veljavi klavzule Incoterms 2010. 1. 1. 2020 bodo v veljavo stopila pravila Incoterms 2020, ki jih stranke, z izrecnim sklicevanjem, lahko uporabijo že danes. Vseh enajst klavzul Incoterms 2010 oz. Incoterms 2020 prehod nevarnosti povezuje z dobavo. Kadar stranki v pogodbo vključita določeno klavzulo Incoterms, ta prevlada nad določili Dunajske konvencije o prehodu nevarnosti. Klavzule Incoterms zelo natančno urejajo prehod nevarnosti, zato se določbe Dunajske konvencije glede instituta prehoda nevarnosti praviloma v celoti umaknejo pravilom iz klavzul Incoterms. O popolni izključitvi Dunajske konvencije glede prehoda nevarnosti vseeno ne moremo govoriti, ko je v pogodbo vključena določena klavzula Incoterms. Dunajska konvencija tudi v primeru, ko je v pogodbo klavzula Incoterms vključena, vsaj teoretično še zmeraj, ureja prehod nevarnosti in dodatno regulira položaj kupca in prodajalca. Čeprav so primeri, ko je Dunajska konvencija dopolnili pravila Incoterms, zelo redki.
Ključne besede: Dunajska konvencija, Incoterms 2020, Incoterms 2010, prehod nevarnosti naključnega uničenja, kršitev pogodbe, dobava blaga, pregled blaga, poškodbe na blagu
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 685; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1002,06 KB)

2.
Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb
Nives Fink, 2018, diplomsko delo

Opis: Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb je temeljna pogodba o mednarodnem pravu o pogodbah med državami na mednarodni ravni. Sprejeta je bila 23. maja 1969 in do avgusta 2018 jo je ratificiralo 116 držav, še nekaj pa jih priznava njene dele. Kot temeljni pravni vir mednarodnega prava je pogosto predmet komentarjev, pregledov in znanstvenih člankov. Ti opravljajo ključne ali dopolnilne podporne naloge, zlasti v razvoju prava in oblikovanju primarnih virov, tako da združujejo in primerjajo različne interpretacije, s čimer tvorijo razpravo o predmetnem tekstu in omogočajo njegovo usklajevanje. Pregled in primerjava povzetkov komentarjev Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb potrjujejo, da opravljajo sekundarni viri ključno funkcijo umeščanja zadevnega primarnega vira v širši pravni, družbeni, politični, zgodovinski in razvojni kontekst ter nosijo visoko sintetično in analitično vrednost, ki zagotavlja učinkovitejšo uporabo vira v pravni praksi in usmerjenem razvoju prava.
Ključne besede: Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, sekundarni pravni viri, pravni komentarji, mednarodna pogodba, mednarodno pravo
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 1454; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (531,21 KB)

3.
Uporaba Dunajske konvencije (CISG) na slovenskih sodiščih in v odvetniški praksi
Ana Teršek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Dunajska konvencija (CISG) vsebuje enotna pravila za razmerja iz mednarodne prodaje blaga. Sprejele so jo skoraj vse države, s katerimi Slovenija intenzivno trguje, zato preseneča dejstvo, da medtem ko je po svetu objavljenih približno 2500 sodnih odločitev in arbitražnih odločb, ki se nanjo nanašajo, Slovenija premore le peščico takšnih odločitev. Ugotovimo lahko, da je Dunajska konvencija med sodniki in tudi odvetniki, kljub dejstvu, da je v veljavo vstopila že leta 1988, še vedno slabo poznana ter zato tudi redko uporabljena, kadar pa se jo uporabi, pa se sodiščem nemalokrat pripeti, da jo napačno uporabijo, kar lahko ponovno pripišemo njenemu slabemu poznavanju.
Ključne besede: Dunajska konvencija, CISG, mednarodna prodaja blaga, slovenska sodna praksa, odločbe sodišča, odvetništvo
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 470; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (466,00 KB)

4.
(Ne)namerne nekonsistentnosti v diplomatskem pravu
Boštjan Udovič, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek se ukvarja z vprašanjem progresivnega razvoja in posebnosti diplomatskega prava. V njem se avtor osredotoča na vprašanje 42. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih (in povezanih členov) ter "pravnih praznin", ki se pojavljajo pri razumevanju določb tega (in povezanih členov). Temeljna ugotovitev avtorja je, da nekonsistentnosti v Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih niso odraz namenske relativizacije posamičnih določb mednarodnopravnega dokumenta, ampak bolj odsev varoval, ki so bile pridane k 42. členu te konvencije.
Ključne besede: diplomatsko pravo, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, gospodarska diplomacija
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 382; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (214,80 KB)

5.
Pravice kupca v primeru nakupa blaga s stvarno napako po določbah OZ, ZVPot in Dunajski konvenciji
Simon Popič, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsaka država ima svojo nacionalno pravno ureditev, ki omogoča kupcem uveljavljanje pravic v primerih, ko pride s prodajalci do konfliktov zaradi napak, ki jih ima kupljeno blago (lahko tudi storitev). Kupec ima v primeru, da na kupljenem blagu najde stvarno napako, pravico zahtevati, da mu prodajalec blago pregleda in popravi ali zamenja. Zelo pomembno je, da je kupcu znano, po kateri zakonodajni določbi ima največ pravic in katera ga ščiti. O napaki na blagu mora kupec prodajalca obvestiti v določenem času, ki se po določbah različnih pravnih virov razlikuje, sicer s pretekom roka izgubi svojo pravico. Kupci so lahko fizične ali pravne osebe, ki imajo različne lastnosti, značaj in potrebe. Izdelki in koristi, ki jih daje izdelek ali storitev kupcu, se od kupca do kupca razlikujejo. Slovenija ima domačo in mednarodno pravno ureditev, ki sta v nekaterih ureditvah podobni, spet v drugih pa se razlikujeta. Kupci, ki so fizične osebe ali tako imenovani potrošniki (drugi odstavek 1. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), lahko svoje pravice uveljavljajo po določbi ZVPot, medtem ko lahko kupec, ki je pravna oseba, uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarnih napak po Obligacijskem zakoniku. V slovenski sodni praksi se je Dunajska konvencija v obdobju zadnjih pet let (2012-2017) uporabila štirinajstkrat.
Ključne besede: pravice kupca, prodajna pogodba, stvarna napaka, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu potrošnikov, Dunajska konvencija
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 1102; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (441,13 KB)

6.
Študijsko gradivo pri predmetu Avtonomni gospodarski posli
Jerneja Prostor, 2016, drugo učno gradivo

Opis: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Avtonomni gospodarski posli na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Študenti so z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Obligacijski zakonik, Konvencijo Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajsko konvencijo), avtonomne pravne vire in domačo ter tujo sodno prakso. Sklic na vire teh primerov skupaj z literaturo, ki jo je treba uporabiti pri študiju, je v zbirki vaj naveden pri posameznih nalogah in na koncu v seznamu literature. Zbirka obsega vaje z naslednjih področij: sklenitev pogodbe, spremenjene okoliščine in višja sila, omejitev in izključitev odškodninske obveznosti, pogodbena kazen, bančna garancija in dokumentarni akreditiv, uporaba ter sankcije za kršitev pogodbe po Dunajski konvenciji.
Ključne besede: avtonomni pravni viri, sklenitev pogodbe, spremenjene okoliščine, odškodninska obveznost, bančni posli, Dunajska konvencija
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 1228; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
ZAHTEVEK NA IZPOLNITEV - PRIMERJAVA DUNAJSKA KONVENCIJA IN OBLIGACIJSKI ZAKONIK
Tamara Golob, 2016, diplomsko delo

Opis: Prodajna pogodba je najpogostejši pravni posel in se velikokrat sklepa v mednarodnem prometu. Da bi se odpravile razlike med nacionalnimi predpisi glede prodajne pogodbe, je bila leta 1980 sprejeta Dunajska konvencija. Slovenija jo na podlagi pravnega nasledstva uporablja od osamosvojitve in ima tako dve ureditvi glede prodajne pogodbe – domačo in mednarodno pravno ureditev. Dunajska konvencija je združila kontinentalne in anglosaksonske pravne rede in glede na to, da se v Sloveniji uporablja kontinentalno pravo, prihaja do razlik v ureditvi prodajne pogodbe po Dunajski konvenciji in Obligacijskem zakoniku. V diplomski nalogi bom podrobno preučila izpolnitveni zahtevek in poiskala vse podobnosti in razlike med obema ureditvama.
Ključne besede: prodajna pogodba, Dunajska konvencija, Obligacijski zakonik, izpolnitveni zahtevek, zamenjava, popravilo
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1008; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (628,90 KB)

8.
IZKLJUČITEV DUNAJSKE KONVENCIJE O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA NA PODLAGI 6. ČLENA
Maja Krsnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Dunajska konvencija je bila ustanovljena z razlogom unifikacije in harmonizacije mednarodnega prodajnega prava. Do danes jo je ratificiralo 84 držav po vsem svetu. Ena izmed njenih najpomembnejših značilnosti je njena dispozitivna narava, ki jo zagotavlja z možnostjo izključitve uporabe. Tako v celoti, kakor tudi posameznih členov. Takšna izključitev je mogoča tako eksplicitno, kakor tudi implicitno. Eksplicitna izključitev Dunajske konvencije je lahko zapisana v sami prodajni pogodbi ali pa je za njeno izključitev sklenjen poseben sporazum. Implicitna izključitev je dopustna le, da je volja izključiti Dunajsko konvencijo resnična, zavestna in soglasna s strani vseh pogodbeni strank. Vendar ima tudi izključitev Dunajske konvencije svoje izjeme. Tako so v sami konvenciji členi, ki jih ni mogoče izključiti, kot na primer 12. člen. Iz zabeležene sodne prakse je razvidno, da se Dunajska konvencija precej pogosto izključuje. Predvsem ZDA in Avstralija zaostajajo za drugimi državami. Najmanjši procent izključitve je razviden v evropskih državah, kakor tudi na Kitajskem. To nakazuje, da bi lahko Dunajska konvencija imela še večji vpliv na mednarodno prodajno pravo, če njeno izključevanje ne bi bilo tako pogosto.
Ključne besede: Dunajska konvencija, 6. člen, izključitev, dejanska uporaba, dispozitivnost
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1863; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (420,23 KB)

9.
POLOŽAJ DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTEV
Jerneja Jeromel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomacija deluje v okviru diplomatskega prava in ima velik pomen za vsako državo, saj predstavlja sredstvo za izvajanje zunanje politike. Težko si predstavljamo komunikacijo med vladami držav in predstavljanje držav v tujini brez diplomatskih predstavništev. Delovanje diplomatov večinsko urejajo Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, ki predstavlja najpomembnejši mednarodni vir diplomatskega prava, slovenski Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1) pa tudi Konvencija o specialnih misijah in še nekaj drugih. Glavni nalogi pri opravljanju diplomatskega poklica sta predstavljanje domače države v državi sprejemnici vključno z zastopanjem interesov, še posebej pa opazovanje oziroma ugotavljanje o razmerah tuje države na različnih področjih ter poročanje o ugotovitvah svoji vladi. Opravljajo odgovorno in pomembno delo in ravno zato so pri izvajanju funkcij zaščiteni z imunitetami in določenimi privilegiji. Kljub temu da so deležni določenih ugodnosti, pa so jim vseeno naložene obveznosti, ki se jih morajo strogo držati.
Ključne besede: diplomacija, diplomatsko pravo, diplomatsko predstavništvo, diplomati, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1), diplomatska imuniteta
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1013; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (918,12 KB)

10.
Roki za uveljavljanje neistovetnosti po dunajski konvenciji: analiza sodne prakse
Janez Rotman, 2016, magistrsko delo

Opis: Dunajska konvencija določa zahtevno sistematiko rokov za uveljavljanje neistovetnosti, ki od kupca zahteva aktivno in hitro postopanje na vsakem koraku. Na abstraktni ravni, je za vsak rok, tako za pregled, grajanje in uveljavljanje zahtevkov zaradi neistovetnosti blaga s pogodbo, določen standard primernega roka, pri čemer je interpretacija le tega odvisna od okoliščin konkretnega primera, ter od namena samega instituta. Naloga sodišč je tako, da zapolnijo te nedoločne pravne pojme z vsebino, ob upoštevanju mednarodnega značaja Dunajske konvencije in načela avtonomne razlage. Na podlagi analize sodne prakse ne moremo v primeru nobenega roka, govoriti o fiksaciji na točno določena časovna obdobja (razen v primeru prekluzivnega roka iz člena 39(2) CISG), saj je to v nasprotju z idejo prilagodljivosti določb Dunajske konvencije okoliščinam konkretnega primera, vseeno pa lahko, še posebej na področju grajanja neistovetnosti, zasledimo tendenco po vpeljevanju predvidljivosti v interpretacijo, še posebej pri odločitvah sodišč, ki prihajajo iz kontinentalnih pravnih sistemov. Noble month pristop, v skladu s katerim se kot povprečen rok za grajanje neistovetnosti, ob neobstoju okoliščin, ki bi narekovale njegovo podaljšanje ali skrajšanje, predlaga enomesečni rok, je pogosto citiran, še posebej v primeru sodb sodišč kontinentalnih pravnih sistemov. Pri odmeri rokov sodišča največkrat upoštevajo naravo blaga, predvsem njegovo pokvarljivost oz. obstojnost, dogovore med strankama, sezonsko naravo blaga, zahtevnost oz. kompleksnost (okoliščine so navedene primeroma), vendar problem marsikdaj predstavlja predvsem neobrazloženost vpliva teh okoliščin na trajanje rokov, kar onemogoča njihovo konkretizacijo, posledično pa vpliva tudi na predvidljivost sodnega odločanja.
Ključne besede: Dunajska konvencija, roki za uveljavljanje neistovetnosti, pregled, grajanje, odstop od pogodbe, popravilo blaga, zamenjava blaga, neskladnost, narava blaga, primerni rok.
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 1399; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (821,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici