Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na prelomu stoletja je na Dunaju prišlo do premikov v literaturi in likovni umetnosti, kar je vplivalo tudi na izoblikovanje slovenske literature ter likovne umetnosti. Dva izmed pomembnih slovenskih avtorjev, ki sta predstavljala literaturo na prehodu iz 19. v 20. stoletje, sta bila Ivan Cankar in Stanko Majcen. Njuno dunajsko literarno ustvarjanje je bilo vezano na predmestje, kjer sta v tem času tudi bivala. Ta ključni element ju je razlikoval od enega izmed pomembnejših avstrijskih avtorjev dunajske moderne, Arthurja Schnitzlerja. Razlike med njihovim literarnim ustvarjanjem se odražajo tudi pri upodobitvah ženskih likov. Pri Ivanu Cankarju in Stanku Majcnu zasledimo lika modificirane krhke (»femme fragile«) in otroške ženske (»femme enfant«), pri Arthurju Schnitzlerju pa lik sladke deklice (»das süsse Mädel«). Pogled na deklice in njihovo vzgojo, ki je ključnega pomena tudi v umetnosti, je Rousseau interpretiral na način, da naj bi ženske odražale pasivnost, podrejenost, materinstvo, njihova vzgoja pa naj bi spodbujala ljubeznivost, spoštovanje in zvestobo. Kanon ženskosti je bil izpostavljen že v poznem srednjem veku in je narekoval značilnosti lepote, kot so beli zobje, rdeče ustnice, angelski nasmeh, bele roke, kodrasti lasje. Značilnosti t. i. ženske lepote so razvidne tudi v delih omenjenih avtorjev, vendar se med seboj precej razlikujejo. Cankarjeve deklice so nerazvite, telesno pohabljene, jetične, na zunaj grde, bogastvo in lepoto njene duše pa razkrivajo velike oči. Cankarjeve in tudi Majcnove deklice izhajajo iz predmestnega okolja. Majcen opisuje cirkusantke, prostitutke in kavarniške plesalke z nežnimi rokami in lepimi lasmi, kar spominja na umetno lepoto. Schnitzlerjeve sladke deklice so medtem idealne ljubimke, ki v zameno za ljubimkanje niso zahtevale povračila. Prav tako izhajajo iz predmestja, delajo kot šivilje, perice ali modistke. Njihova vloga je bila zabavati lahkožive mlade meščanske moške s svojo koketnostjo in prijetnostjo. Tematiziranje smrti, ljubezni in hrepenenja so skupne značilnosti Cankarjevih, Majcnovih in Schnitzlerjevih upodobitev ženskih likov, ob katerih se poraja vprašanje o krizi identitete.
Ključne besede: Sladka deklica, Dunaj, neobvezna ljubezen, erotika, bledičnost, predmestje.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2018; Ogledov: 1504; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Članek se pregledno ukvarja zlasti z literarnim delom slovenskih pesnic v Avstriji. To so na eni strani koroške ustvarjalke Milka Hartman, Maja Haderlap in Cvetka Lipuš, na drugi pa Maruša Krese, ki sicer živi v Nemčiji, a je večino svojih pesmi izdala v Celovcu, pa tudi Milena Merlak Detela, ki je od šestdesetih let dalje živela in ustvarjala na Dunaju ter objavljala prav tako zlasti v Avstriji. Slovenske književnice se razodevajo kot posebnice, izstopajoče tako iz kanonov družbeno-socialnega kot tudi literarnega sveta. Drugače kot njihovi literarni kolegi pa obravnavajo zlasti teme naroda, erotike in ženskega položaja v sodobnem svetu.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska zamejska književnost, slovenska Koroška, slovenska poezija, Celovec, Dunaj, proza, poezija, pisateljice, pesnice, Avstrija, narod, erotika, vloga ženske, jezikovni artizem
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1908; Prenosov: 390
Povezava na datoteko

Opis: Zaznana vrednost izdelka je razlika med vsemi zaznanimi žrtvami in koristmi določenega izdelka ter nam pove, kolikšno vrednost posameznik le-temu pripisuje. V teoretičnem delu naloge smo predstavili osrednja izhodišča, ki se nanašajo na obravnavano temo. Osrednji namen praktičnega dela diplomske naloge pa je bil primerjati zaznano vrednost energijske pijače Red Bull, trgovske verige H&M ter frizerskih storitev med Dunajem, Budimpešto in Mariborom. Dodatno nas je zanimalo še, kako anketiranci v izbranih treh mestih ocenjujejo vrednost preučevanih izdelkov. V diplomski nalogi smo uspeli doseči vse zastavljene cilje, vendar nam je uspelo potrditi zgolj štiri izmed devetih hipotez, ki smo si jih postavili v uvodu. Ugotovili smo, katere so po mnenju anketirancev najpomembnejše koristi in žrtve energijske pijače Red Bull, trgovske verige H&M ter frizerskih storitev in da so te povečini enotne med tremi mesti. Zanimalo nas je tudi, ali se zaznana vrednost obravnavanih izdelkov razlikuje med spoloma, pri čemer se je statistično značilna razlika v zaznani vrednosti med spoloma pokazala zgolj v primeru Red Bulla v Budimpešti in frizerskih storitev v Mariboru. Rezultati raziskave so pokazali, da se zaznana vrednost energijske pijače Red Bull, prodajne verige H&M ter frizerskih storitev pri posameznikih, starih od 19 do 26 let med Dunajem, Budimpešto in Mariborom statistično značilno ne razlikuje. Razen v primeru frizerskih storitev med Dunajem in Mariborom ni bilo nobene statistično značilne razlike v splošni oceni vrednosti obravnavanih izdelkov med preučevanimi mesti. Čeprav je raziskava pokazala, da ni nobene statistično značilne razlike v zaznani in splošni oceni vrednosti energijske pijače Red Bull, prodajne verige H&M ter frizerskih storitev med Dunajem, Budimpešto in Mariborom, je na takšen rezultat lahko vplivalo več dejavnikov. Eden izmed teh je lahko premajhen statistični vzorec; povsem upravičeno lahko sklepamo, da bi bil rezultat raziskave nekoliko drugačen, če bi bil vzorec večji. Prav tako je verjetno, da bi razlike v zaznani vrednosti bile statistično značilne, če bi v vzorec bile vključene vse starostne skupine. Na splošno je bil osnovni namen diplomske naloge predstaviti problematiko zaznane vrednosti izdelkov ter vpeljati idejo, da se le-ta lahko tudi pri standardiziranih izdelkih v različnih kulturnih okoljih razlikuje. Prepričani smo, da smo z diplomsko nalogo ta namen tudi dosegli.
Ključne besede: zaznane koristi, zaznane žrtve, zaznana vrednost izdelka, posledice zaznane vrednosti izdelkov, Red Bull, H&M, frizerske storitve, Dunaj, Budimpešta, Maribor.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2010; Ogledov: 3554; Prenosov: 686
Celotno besedilo (1,02 MB)