| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 463
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvršitev sodne odločbe o stikih med staršem in otrokom : magistrsko delo
Iva Maček, 2024, magistrsko delo

Opis: Ko med staršema razpade zunajzakonska ali zakonska zveza, morata starša urediti vprašanja glede varstva koristi otroka in torej določiti, komu se bo otrok zaupal v varstvo in vzgojo, določiti morata tudi stike z otrokom ter višino preživnine. Stiki otroka s staršema so izjemnega pomena za celosten razvoj otroka, saj zagotavljajo, da otrok ohrani občutek čustvene povezanosti in pripadnosti s staršem, s katerim ne živi in se z njimi zagotavljajo otrokove koristi, ki jo Družinski zakonik določa kot načelo. Pravica do stikov kot osebnostna in starševska pravica je urejena na ustavni ravni, podrobneje pa jo ureja temeljni zakon na področju družinskega prava – Družinski zakonik. Pravica do stikov je široko urejena tudi na mednarodnem področju, s pravnimi viri kot so Evropska Konvencija o človekovih pravicah, Konvencijo o otrokovih pravicah ter Konvencijo Sveta o otrokovih stikih in poudarjena skozi sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Po sodni ureditvi stikov med staršem in otrokom, v praksi večkrat prihaja do primerov, ko se staršu, ki ima določene stike z otrokom, le-ti neupravičeno preprečujejo in onemogočajo. Otrok lahko začne pod bremenom pritiskov, manipulacij in drugih neprimernih ravnanj starša s katerim živi, hitro zavračati stike z drugim staršem, kar v določenih primerih označujemo kot starševsko odtujevanje. V kolikor se stiki med staršem in otrokom ne izvajajo, ali se jih preprečuje, mora v takšnih primerih v družino poseči država. Varovanje koristi otroka in upoštevanje njegovih največjih potreb in želj je tako za sodišče kot druge strokovne institucije, ki sodelujejo pri razveznem postopku, glavno vodilo. Ko so stiki med staršem in otrokom že sodno urejeni in določeni z izvršljivo sodno odločbo, ki izhaja iz družinskopravnega postopka, pravo posamezniku nudi varstvo na različnih področjih, in sicer primarno na področju družinskega prava, nato pa tudi na področju izvršilnega prava, kazenskega prava in civilnega prava. Magistrska naloga se ukvarja z ureditvijo materialnih in procesnih pravil, ki so na voljo za izvršitev sodne odločbe o stiki med staršem in otrokom.
Ključne besede: družina, načelo otrokove koristi, stiki otroka, izvršba, Družinski zakonik, starševsko odtujevanje, začasna odredba, izvršilni naslov, izvršitev stikov, mnenje otroka.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
Povezanost vzgojnih stilov staršev in njihovih stališč do uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog : doktorska disertacija
Karmen Osterc-Kokotovič, 2023, doktorska disertacija

Opis: Uporaba drog med mladimi se običajno začne že v zgodnjem mladostništvu. Starši so eden ključnih dejavnikov mladostnikove uporabe drog, zato smo v doktorski disertaciji proučili povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do mladostnikove uporabe drog in njihovo lastno uporabo drog z mladostnikovo uporabo drog. Predvsem nas je zanimalo, v kakšni meri so vzgojni stil staršev, stališča staršev do mladostnikove uporabe drog in uporaba drog pri starših povezani z mladostnikovo uporabo drog v vsem življenju, s starostjo ob prvi uporabi drog in s pogostostjo mladostnikove uporabe. V teoretičnem delu smo predstavili vzgojno vlogo staršev, podrobneje prikazali različne vzgojne stile in izide mladih ter osvetlili pomen starševskih stališč do mladostnikove uporabe drog in pomen njihovega vzora glede uporabe drog. V raziskavi, katere rezultate predstavljamo v empiričnem delu, je sodelovalo 900 mladostnikov, dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. S pomočjo spletne ankete smo raziskali povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do uporabe drog in starševske uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog. Za ugotavljanje povezanosti med odvisnimi spremenljivkami (mladostnikova uporaba drog v vsem življenju, starost ob prvi uporabi in pogostost uporabe) in neodvisnimi spremenljivkami (vzgojni stili, starševska stališča do uporabe drog in starševska uporaba drog) smo uporabili multivariatno analizo. V multivariatnih modelih smo kontrolirali tudi sociodemografske in socioekonomske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da avtoritativni vzgojni stil staršev v primerjavi z drugimi vzgojnimi stili, starševska neuporaba drog in starševska prepoved uporabe drog pri mladostnikih statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove uporabe droge kadarkoli v življenju. Prav tako avtoritativni vzgojni stil staršev, starševska ničelna toleranca do mladostnikove uporabe drog in njihova neuporaba drog statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove zgodnejše in pogostejše uporabe drog. Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razvoju javnih politik in ukrepov za preprečevanje uporabe drog med slovenskimi mladostniki, npr. s pripravo preventivnih programov usmerjenih v krepitev starševske vzgojne kompetentnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Ključne besede: mladostniki, uporaba drog, vzgojni stili, družina, starševska stališča do uporabe drog, starševska uporaba drog
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

3.
Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka : diplomsko delo
Anamarija Peček, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka je bil raziskati prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo preučili, kaj je to družina, kakšne vrste ter funkcije družine poznamo in kakšno vlogo ima otrok v družinskem okolju. Preučili smo tudi, kaj je glasba, kako vpliva na otroka in katere so glasbene dejavnosti v družinskem okolju. V empiričnem delu naloge, v katerem je sodelovalo 100 staršev otrok, ki so obiskovali vrtec, smo preverjali prisotnost glasbenih dejavnosti doma; ali na to vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, ali glasbena izobrazba staršev. Rezultati so pokazali, da na prisotnost glasbe ne vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, niti glasbena izobrazba staršev, saj je bilo največ anketiranih brez glasbene izobrazbe, razlika T-testa med bivanjem na vasi ali v mestu pa je bila v povprečju minimalna. Na podlagi empiričnih in teoretičnih izhodišč lahko sklepamo, da so glasbene dejavnosti v družinskem krogu pomemben dejavnik pri spodbujanju razvoja glasbenih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, družina, predšolski otrok, glasbene dejavnosti, glasbeno didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

4.
5.
6.
Usklajevanje delovnih in družinskih zahtev : primerjava med managerji v policiji in v zasebnem sektorju
Milan Pagon, Branko Lobnikar, Jure Butinar, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: management, managerji, policija, delo, družina
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (253,93 KB)

7.
Umor kot skrajni izid stopnjevanega nasilja v družini
Polona Selič-Zupančič, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: družina, profiliranje, poligrafska metoda, poligrafska preiskava, krvni delikti, nasilje, umori, žrtve
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 593; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (246,55 KB)

8.
Pomen prenosa vrednot med generacijami
Mihaela Kežman, Jana Goriup, Mitja Gorenak, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Demografske spremembe vplivajo tudi na sodobno družino. Ta se namreč spreminja. Medgeneracijsko sodelovanje kot del skupnega bivanja ni več samoumevno. Zdi se, da se vrednote družinskega življenja v procesih, ki jih družina doživlja v postmoderni družbi, nekako izgubljajo. Slednje nas je vodilo v raziskovanje, kako se vrednote prenašajo skozi medgeneracijski odnos starih staršev in njihovih vnukov. S tehniko anketnega vprašalnika smo na vzorcu 405 starih staršev v starosti od 65 do vključno 75 let ugotavljali, katere vrednote so obema populacijama pomembne in katere ter v kolikšni meri lahko stari starši prenašajo na svoje vnuke. Uporabljen instrumentarij je bil zasnovan na podlagi Muskove lestvice vrednot (MLV). Na osnovi dobljenih empiričnih podatkov smo ugotovili, da so vrednote, ki so osebno pomembne starim staršem, pomembne tudi za prenos na njihove vnuke. Vera se je izkazala kot najpomembnejša vrednota (vrednost korelacije 0,812),saj jo stari starši, ki jim je ta vrednota pomembna, prenašajo tudi na svoje vnuke. Odkrili smo tudi nekatere razlike glede na spol starih staršev, medtem ko pri večini vrednot, ki smo jih raziskovali, vpliva starosti nismo zaznali. Raziskava je gotovo spodbuda za nadaljnje raziskovanje – posebej v času krize, ko je družina toliko bolj pomembna in vrednote še toliko bolj nujne.
Ključne besede: družina, vrednote, vera, vnuki, stari starši
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 329; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (407,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Usklajevanje delovnega in družinskega življenja zaposlenih na Kliniki Golnik
Katja Abruč, 2023, diplomsko delo

Opis: Spremembe v demografski sestavi delovne sile, spremembe na trgu dela in tehnološke spremembe so razlog, da vse več zaposlenih doživlja konflikt med delom in družino, kadar poskušajo uravnotežiti zahteve delovne in družinske vloge, saj vsaka vloga zahteve čas, energijo in predanost. V diplomskem delu nas je zanimalo, ali zaposleni na Kliniki Golnik uspešno usklajujejo delovno in družinsko življenje, ali delo bolj vpliva na družino kot obratno ter ali pri uspešnosti usklajevanja dela in družine obstajajo razlike glede na spol. Omenjeno smo preverjali z anketnim vprašalnikom, ki so ga lahko izpolnili vsi zaposleni na Kliniki Golnik. V teoretičnem delu smo preučili domačo in tujo literaturo, ki se nanaša na usklajevanje delovnega in družinskega življenja ter konflikta med delom in družino in predstavili pojme, pomembne za to področje. V raziskovalnem delu smo ugotovili, da so zaposleni na Kliniki Golnik v povprečju uspešni pri usklajevanju dela in družine ter da, glede na spol, ni pomembnih razlik pri uspešnosti usklajevanja obeh področij. Ugotovili smo tudi, da je konflikt delo-družina bolj izražen kot konflikt družina-delo, stopnja konflikta med delom in družino v obeh proučevanih smereh je bila nizka. Anketiranci so se v povprečju strinjali, da imajo pri delu dobro podporo sodelavcev, prav tako so se v povprečju strinjali, da jih pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja podpirajo njihovi neposredno nadrejeni in vodstvo Klinike. Zaključili smo, da je Klinika Golnik organizacija, ki zaposlenim nudi ugodne politike in prakse pri usklajevanju dela in družine, saj se zavedajo, da s tem v zameno dobijo zadovoljne, motivirane in predane delavce.
Ključne besede: delo, družina, usklajevanje, konflikt med delom in družino
Objavljeno v DKUM: 21.11.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

10.
Spremembe v partnerskem odnosu ob rojstvu otroka
Nina Zaner, 2017, diplomsko delo

Opis: Kot vzgojitelji predšolskih otrok smo pri svojem delu v neposrednem stiku z otroki kot tudi z njihovimi starši. Vsaka vzgoja otroka se najprej začne v družinskem okolju in ima na otrokov razvoj pomemben vpliv. Pri tem je zelo pomemben tudi partnerski odnos in njegova spreminjajoča se dinamika. V diplomskem delu, ki je razdeljeno na dva dela, teoretičnega in empiričnega, smo raziskovali, kako se partnerski odnos spreminja skozi posamezna obdobja, v času pričakovanja in po rojstvu prvega otroka. Osredinili smo se predvsem na dinamiko partnerskega odnosa, vloge, ki jih partnerja v teh obdobjih sprejemata, na njun odnos, družinsko življenje ter ovire in strahove, s katerimi se soočata. Predstavljamo ugotovitve, do katerih smo prišli s kvalitativnim raziskovanjem s pomočjo polstrukturiranih intervjujev.
Ključne besede: partnerski odnos, nosečnost, rojstvo otroka, starševstvo, družina, komunikacija, vloge, skupaj preživet čas.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (560,59 KB)

Iskanje izvedeno v 1.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici