1. |
2. Iskanje informacij na družbenih omrežjih pri generaciji ZKlara Kocjančič, 2025, magistrsko delo Opis: Generacija Z spreminja navade, povezane z iskanjem informacij na spletu. Mnogo let se je spletno iskanje informacij osredotočalo predvsem na uporabo spletnih iskalnikov. Generacija Z pa v ta namen vse pogosteje uporablja družbena omrežja, kar kaže na pomembno spremembo v načinu dostopanja do informacij. Družbena omrežja torej nimajo več le funkcije zabavati se, temveč pomembno prispevajo tudi k pridobivanju informacij – nanje začenjamo gledati kot na iskalnike informacij. Ko generacija Z išče informacije o izdelkih na družbenih omrežjih, se srečuje z mnogimi tipi vsebin, pri čemer jo eni bolj pritegnejo, drugi pa manj. Pomembno je, da se podjetja in tržniki seznanijo z vsemi temi dejavniki, saj bodo le tako vedeli, kam in kako primerno umeščati informacije o svojih izdelkih, da bodo te učinkovito dosegle generacijo Z.
V teoretičnem delu obravnavamo koncepte iskanja informacij, spletnih iskalnikov, družbenih omrežij kot iskalnikov in tipov vsebin na družbenih omrežjih, pri čemer smo usmerjeni v iskalne navade generacije Z. V empiričnem delu smo ugotovili, da generacija Z v Sloveniji še vedno pogosteje in raje uporablja spletni iskalnik Google pri iskanju informacij o izdelkih kot pa družbena omrežja. To je pomembna ugotovitev za razumevanje slovenskega trga, saj v drugih državah generacija Z običajno raje uporablja družbena omrežja. Vendar pa kljub temu slovenska generacija Z že uporablja tudi družbena omrežja za iskanje informacij. Ugotovili smo tudi, da od 3 družbenih omrežij (Instagram, TikTok, YouTube) najraje v ta namen uporablja družbeno omrežje TikTok. Ugotovili tudi smo, da pri iskanju informacij na družbenih omrežjih od 3 tipov vsebin (slikovna vsebina, dolgi videoposnetki, kratki videoposnetki) generacijo Z pri nas najbolj pritegnejo kratki videoposnetki.
Ključne besede: generacija Z, iskanje informacij, družbena omrežja, spletni iskalniki
Objavljeno v DKUM: 30.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,93 MB) |
3. Vloga virtualnih vplivnežev na nakupno vedenje potrošnikovŽiva Knez, 2025, diplomsko delo Opis: Vplivneži na družbenih omrežjih so v zadnjem desetletju postali ena izmed najpomembnejših oblik digitalnega trženja, saj blagovne znamke vse pogosteje sodelujejo z njimi pri promociji svojih izdelkov in storitev. Sodobna digitalna okolja omogočajo, da se vplivnostne strategije razvijajo in prilagajajo novim trendom, pri čemer se poleg resničnih oseb vse bolj uveljavljajo tudi virtualni vplivneži – računalniško ustvarjene osebnosti, ki z napredno grafiko, domišljeno zgodbo in dosledno komunikacijo nastopajo kot javne figure na različnih družbenih platformah.
Virtualni vplivneži se od svojih resničnih razlikujejo predvsem po tem, da jih ne omejujejo fizični in življenjski dejavniki, kar jim omogoča popolno prilagajanje ciljnim skupinam, neomejene kreativne možnosti in nadzor nad vsebino. Kljub temu se ob njihovi uporabi pojavljajo vprašanja o avtentičnosti, zaupanju ter dejanskem vplivu na nakupno vedenje potrošnikov.
Diplomska delo se osredotoča na teoretično razumevanje koncepta virtualnih vplivnežev, njihovega mesta v sodobnem marketingu ter primerjavo z resničnimi vplivneži. Posebna pozornost je namenjena dejavnikom, ki oblikujejo odnos potrošnikov do teh digitalnih osebnosti, kot so kreativnost, doslednost komunikacije, usklajenost z vrednotami občinstva in prilagajanje vsebin ciljnim skupinam. Preučuje se, kako ti elementi vplivajo na zaznavo blagovnih znamk in oblikovanje nakupnih namenov, ter kako se virtualni vplivneži umeščajo v širši kontekst vplivnostnega marketinga in digitalnih strategij.
Ključne besede: Virtualni vplivneži, nakupno vedenje, potrošniki, družbena omrežja, digitalni marketing, blagovne znamke.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,28 MB) |
4. Načrt strateškega komuniciranja na primeru frizerskega salona : diplomsko deloLana Radej, 2025, diplomsko delo Opis: V današnjem poslovnem svetu podjetja vse pogosteje prihajajo do spoznanja, da brez dobro usklajene in načrtovane komunikacije težko gradijo dolgoročen uspeh. To še posebej velja za manjša storitvena podjetja, kot so frizerski saloni, kjer osebni stik s strankami ni le dodatek, temveč srce celotne izkušnje. Prav ta odnos pogosto določa, kako zadovoljni, zvesti in povezani ostanejo obiskovalci.
V diplomski nalogi smo raziskali, kako lahko strateško komuniciranje podpira uspešnost frizerskih salonov, s poudarkom na primeru salona Frizeraj Anamarija. V teoretičnem delu smo podali okvir ključnih pojmov in pristopov k strateškemu načrtovanju ter opozorili na pomen digitalnih kanalov in etičnih vprašanj. V empiričnem delu pa smo na podlagi pogovora z lastnico in primerjave z drugimi saloni ugotovili, da trenutna komunikacija poteka skoraj izključno prek enega digitalnega kanala, brez jasnega načrta in dolgoročne usmeritve.
Na podlagi analize smo pripravili vrsto praktičnih predlogov – od bolj premišljenega upravljanja spletnih orodij do konsistentnejšega oblikovanja vsebin in tona sporočanja. Naše ugotovitve kažejo, da lahko tudi manjši saloni z nekaj ciljanimi izboljšavami in jasnejšo strategijo bistveno okrepijo svojo podobo v javnosti, pridobijo več zaupanja strank ter se uspešno ločijo od konkurence.
Ključne besede: strateško komuniciranje, poslovna komunikacija, frizerski salon, digitalni marketing, odnosi s strankami, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (806,33 KB) |
5. Digitalno oglaševanje avtomobilskih luksuznih znamkKatarina Kovač, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava digitalno oglaševanje avtomobilskih luksuznih znamk v sodobnem, hitro spreminjajočem se okolju. Njegov cilj je preseči zgolj prodajo in se osredotočiti na krepitev ekskluzivne podobe blagovnih znamk ter vzpostavljanje globljih povezav s premožnimi kupci, ki pričakujejo vrhunsko izkušnjo. Trg luksuznih avtomobilov je izjemno konkurenčen, kar otežuje izstopanje in doseganje specifične ciljne skupine, saj digitalno okolje nenehno prinaša nove trende in izzive. Namen dela je predstaviti nujnost digitalnega oglaševanja za luksuzne avtomobilske znamke, ki omogoča učinkovito ciljanje, personalizacijo, globalni doseg in emocionalno povezavo s potrošniki. Trg luksuznih avtomobilov zaznamujejo visoka cena, inovativnost, močna blagovna znamka, personalizacija in izjemna uporabniška izkušnja, vse bolj pa tudi trajnost in vpliv digitalizacije. Potrošniško vedenje je kompleksno, saj kupci iščejo tako status kot funkcionalnost. Družbena omrežja so ključna za digitalno oglaševanje, saj omogočajo ciljanje, izgradnjo blagovne znamke, angažiranje in spodbujanje prodaje. Umetna inteligenca pa postaja nepogrešljivo orodje za preoblikovanje interakcij s strankami, saj omogoča pomoč v realnem času in personalizirane izkušnje. Skratka, digitalno oglaševanje je za luksuzne avtomobilske znamke nujno za ohranjanje konkurenčnosti in povezovanje z razvijajočimi se aspiracijami potrošnikov.
Ključne besede: digitalno oglaševanje, avtomobilske luksuzne znamke, družbena omrežja, umetna inteligenca, potrošniško vedenje.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (973,59 KB) |
6. |
7. Nenehno povezani ali odklopljeni od učenja? Strah pred zamujenimi izkušnjami na družbenih omrežjih (FOMO) med srednješolci : magistrsko deloMaruša Mesarič, 2025, magistrsko delo Opis: V sodobnem času je uporaba družbenih omrežij med mladimi skoraj neizogibna. Kljub temu da nas družbena omrežja povezujejo, lahko njihova uporaba vodi v negativne posledice, zlasti kadar objave na družbenih omrežjih pri mladih vzbudijo strah pred zamujenimi izkušnjami (FOMO). FOMO zajema negativna občutja, ki jih posameznik doživlja, kadar meni, da zamuja pomembno dogajanje in se zaradi tega počuti izključenega. Ta občutja lahko ob slabi učni samoregulaciji povzročajo kognitivne prekinitve med učenjem, kar vodi v nižje učne dosežke.
Cilj magistrskega dela je raziskati vzorce uporabe družbenih omrežij in prisotnost FOMO med slovenskimi srednješolci ter preučiti, kako ta vpliva na njihovo učenje.
V raziskavi je sodelovalo 891 slovenskih srednješolcev. Rezultati so pokazali, da jih večina na družbenih omrežjih preživi med 2,5 in 5,5 urami dnevno, predvsem zaradi zabave in ohranjanja stikov. V povprečju doživljajo FOMO na nizki ravni, pri čemer imajo srednješolke višji FOMO kot srednješolci. Daljša uporaba družbenih omrežij je povezana z višjo izraženostjo FOMO. Ugotovljeno je bilo tudi, da je spol povezan z učno samoregulacijo, saj imajo srednješolke pri tem več težav. Srednješolci z intenzivnejšim FOMO pogosteje poročajo o motnjah pozornosti, odlašanju z učenjem in uporabi družbenih omrežij med učenjem, kar kaže na povezanost FOMO s slabšimi sposobnostmi učne samoregulacije.
Ključne besede: družbena omrežja, FOMO, srednješolci, učenje, učna samoregulacija
Objavljeno v DKUM: 12.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,21 MB) |
8. Bibliometrična analiza raziskav o spletnih vplivnežih na področju duševnega zdravjaTamara Trajbarič, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Duševno zdravje predstavlja ključno področje javnega zdravja, še posebej med mladimi, ki pogosto iščejo podporo prek družbenih omrežij. Spletni vplivneži imajo pri tem vse večjo vlogo, a pogosto brez ustrezne strokovne usposobljenosti, kar odpira številna tveganja. Namen raziskave je bil z bibliometrično analizo raziskati trende raziskav o spletnih vplivnežih na področju duševnega zdravja.
Metode: Izvedena je bila bibliometrična analiza del iz različnih podatkovnih baz med leti 2020 in 2025. Podatke smo analizirali z uporabo orodij Bibliometrix, VOSviewer in RStudio. Analiza je obsegala avtorje, institucije, revije, ključne besede, citiranost teh, trende objav ter raziskovalna in tematska žarišča.
Rezultati: Bibliometrična analiza 17 del iz 16 virov je pokazala, da sta najdejavnejša avtorja Ella White in Terry Hanley. Po citiranosti izstopa revija Internet Intervention, po število prispevkov je najvplivnejša institucija University College Dublin. Prispevki prihajajo iz Združenega kraljestva, Irske, Združenih držav Amerike in Avstrije. Raziskovalna dejavnost je razpršena, brez mednarodnega povezovanja. Ključna raziskovalna in tematska žarišča so vpliv družbenih omrežij na duševno zdravje, mladostniki ter psihološka podpora in socialna pravičnost.
Razprava in zaključek: Raziskovalna dejavnost o temi spletnih vplivnežev na področju duševnega zdravja je še v razvoju. Prisotna sta omejeno mednarodno povezovanje in šibko medinstitucionalno sodelovanje.
Ključne besede: bibliometrija, družbena omrežja, duševno blagostanje
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,51 MB) |
9. Razvoj digitalnega marketinga v podjetju Saša Grošelj s. p.Lana Grošelj, 2025, diplomsko delo Opis: Razvoj digitalnega marketinga v podjetju Saša Grošelj s. p. je usmerjen v izboljšanje prepoznavnosti blagovne znamke, povečanje dosega ciljnega občinstva in optimizacijo komunikacije s potencialnimi kupci. Ključni poudarki vključujejo prisotnost podjetja na družbenih omrežjih, prenovo spletne strani ter učinkovito uporabo plačljivega oglaševanja na platformah, kot sta Facebook in Instagram.
V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni koncepti digitalnega marketinga, vključno z optimizacijo spletnih strani, družbenimi omrežji ter s povezovanjem tradicionalnih in digitalnih marketinških strategij. Empirični del vključuje analizo podatkov, ki so bili zbrani iz Meta analitike in Google Analytics, ter rezultate intervjuja z vodstvom podjetja.
Pri raziskovanju so bile uporabljene metode analize obstoječih digitalnih kanalov, primerjava statističnih podatkov ter anketiranje in spremljanje vedenja uporabnikov. Rezultati so pokazali, da so prenova spletne strani, vključitev poslovnih profilov na družbenih omrežjih in redno promoviranje vsebin že prispevali k povečanju dosega in interakcij. Facebook je postal osrednji kanal za komunikacijo s strankami, medtem ko Instagram prinaša več ogledov in interakcij z objavami.
Na podlagi rezultatov naloga predlaga nadgradnjo obstoječih dejavnosti, večje sodelovanje z glasbeniki za promocijo izdelkov in ustvarjanje dodatnih videovsebin. Ti koraki bi podjetju omogočili krepitev konkurenčnosti in dostop do novih trgov.
Ključne besede: digitalni marketing, družbena omrežja, spletna optimizacija, izdelovanje jermen
Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,96 MB) |
10. Strategija digitalnega marketinga za podjetje DokkLaura Švarc, 2024, diplomsko delo Opis: Načini oglaševanja se spreminjajo iz dneva v dan spreminjajo in če želimo ohraniti konkurenčnost moramo slediti trendom na trgu, zato je pomembno, da v podjetju prepoznamo in opredelimo ciljne stranke ter se osredotočimo na le te. V diplomskem delu smo analizirali katere kanale oglaševanja poznamo ter kako se lotimo uspešne digitalne marketinške strategije. Za primer smo izbrali podjetje Dokk, prilagojene rešitve, Marin Štefanec s.p. V diplomskem delu smo predstavili, s čim se podjetje ukvarja in kako bi lahko ustvarilo uspešnejši marketing na družbenih omrežjih. Predstavili smo tudi SWOT analizo podjetja in kakšen je idealni odjemalec tega podjetja.
Raziskovali smo tudi prepoznavnost obstoječega podjetja, kar smo storili s pomočjo ankete. Rezultati so pokazali da večina anketirancev podetja ne pozna, kar je posledica pomanjkljivega digitalnega marketinga podjetja na slovenskem trgu. Pripravili smo hkrati dvotedenski načrt planiranih objav na družbenem omrežju Instagram, da bi s tem preverili ali bo podjetje pridobilo morebitne odjemalce in sledilce. Na podlagi analize kampanje je bilo ugotovljeno, da bi za uspeh potrebovali večja finančna sredstva za oglaševanje ter daljše časovno obdobje kampanje.
Ključne besede: digitalni marketing, ergonomska oprema, marketinška strategija, kanali oglaševanja, ciljne stranke, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 24.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,10 MB) |
