| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČILNICA V NARAVI NA OBMOČJU TURNIŠČA – EKOREMEDIACIJE
Albina Kukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Učilnica v naravi je pomembna oblika poučevanja v današnjih šolah. Učenci in dijaki tako z lastnim delom v naravi na praktičnih primerih spoznavajo pojave in procese. V diplomskem delu je predstavljeno območje, kjer se lahko izvede učilnica v naravi. To je območje Turnišča pri Ptuju. Predstavila sem naravnogeografske značilnosti območja ter izpostavila vsebine, kot so vodovje, prst in rastlinstvo. Na območju najdemo naravne ekosisteme, kot sta potok in gozd, ter umetne ekosisteme, kot so park in ribnik. V skladu z možnostmi sem izdelala primer učilnice v naravi, ki temelji na naravnih procesih za zaščito in obnovo okolja, torej na ekoremediacijah (ERM). Učilnica v naravi je primerna za zadnjo triado osnovne šole in za srednje šole. Učenci in dijaki tako z različnimi metodami preučujejo naravne in umetne elemente v naravi in si oblikujejo vrednote varovanja okolja. Diplomsko delo vsebuje opis postopkov za izvajanje terenskega dela v učilnici v naravi, kjer so prav tako izpostavljeni vodovje, prst in rastlinstvo. Glede na izbiro območja Turnišče pri Ptuju so postopki prirejeni in popravljeni tako, da je njihovo izvajanje lažje. Diploma je nastala na osnovi uporabe metodologije za učilnico v naravi. Ugotovila sem, da so vsebine iz ERM geografske vsebine, ki bi jih morali poznati pri preventivnem in kurativnem varstvu okolja. Njihovo spoznavanje je najlažje na terenu. V Sloveniji je mnogo območij, ki so s svojimi pokrajinskimi elementi primerna za le-to. Eno od takih območij je tudi Turnišče pri Ptuju.
Ključne besede: narava, ekoremediacije (ERM), geografija, terensko delo, Dravsko polje, Turnišče pri Ptuju
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2199; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (41,88 MB)

2.
Gasilski dom kot središče socialnega življenja v naseljih Dravskega polja
Patricija Kikl, 2012, diplomsko delo

Opis: V podeželskih naseljih gasilski domovi že od nekdaj predstavljajo pomemben socialni prostor ter kraj posebnega pomena, tako v morfološkem kot tudi v socialnem smislu. V morfološkem smislu se posebnost nanaša na lokacijo gasilskih domov, saj so le-ti pogosto vzpostavljali središče naselja ali kraj posebnega pomena. Gasilski domovi so v primerjavi z drugimi objekti izstopali v podobi naselja. Spoznavanje gasilskih domov je zato spoznavanje morfologije podeželskih naselij, in sicer v strukturnem kot tudi v fiziognomskem pogledu. V socialnem smislu so bili gasilski domovi središče družabnega in kulturnega dogajanja na vasi. Do danes se je njihov pomen spremenil, tako v morfološkem kot socialnem pogledu. V diplomski nalogi bom prikazala morfološke značilnosti ter socialni pomen gasilskih domov in gasilskih društev.
Ključne besede: Ključne besede: podeželska naselja, gasilski dom, gasilska društva, Dravsko polje
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1130; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

3.
Prispevek k favni in izbiri habitata kačjih pastirjev (Odonata) na območju Dravskega polja z okolico
Marko Kolarič, 2014, diplomsko delo

Opis: Med 17. in 28. julijem 2013 je v Račah potekal raziskovalni tabor študentov biologije. Kot večletni ljubiteljski raziskovalec kačjih pastirjev sem se ga udeležil, z namenom, da pod mentorstvom Damjana Vinka izvem še več o teh izredno hitrih žuželkah. Kačji pastirji so plenilske žuželke z nepopolno preobrazbo in večino življenja preživijo v vodi kot ličinke. Na dvainpetdesetih lokalitetah na širšem območju Dravskega polja smo zabeležili 44 različnih vrst odraslih kačjih pastirjev. Iskali in določali pa smo tudi ličinke in olevke. V dvanajstih dneh smo popisali skoraj 3000 odraslih predstavnikov. Podatke smo skrbno zapisovali in na podlagi teh sem kasneje prišel do različnih zaključkov.
Ključne besede: Kačji pastir, popis, RTŠB 2013, Dravsko polje, Pohorje, ekologija, rdeči seznam
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 902; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

4.
DEMOGRAFSKA IN ZEMLJIŠKOPOSESTNA PODOBA DRAVSKEGA POLJA V DRUGI POLOVICI 17. STOLETJA
Matjaž Grahornik, 2015, magistrsko delo

Opis: V nalogi je predstavljena demografska in zemljiškoposestna podoba gospoščin oz. pristav, vasi in krajev na ozemlju večjega dela Dravskega polja iz okoli začetka 17. stoletja pa do sredine 18. stoletja. Glavna pozornost je namenjena obdobju druge polovice 17. stoletja, tj. času, ko so posamezne župnije iz obravnavanega območja začele voditi oziroma je vsaj ohranjenih večje število matičnih knjig. Podatki iz matičnih knjig hoške, slivniške, limbuške, hajdinske in spodnjepolskavske župnije iz tega časa so v navezavi z nekaterimi drugimi pisnimi viri, na primer ohranjenimi urbarji, seznami, zapisniki in popisi, omogočili nastanek vsebinsko zaokroženega magistrskega dela, ki vsebuje nekatera nova demografska, posestna in druga spoznanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Spodnja Štajerska, matične knjige, 17. stoletje.
Objavljeno: 01.04.2015; Ogledov: 1180; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (8,15 MB)

5.
6.
Prezimovalna ekologija velikega srakoperja, Lanius excubitor (Aves: Laniidae)
Dominik Bombek, 2016, magistrsko delo

Opis: V letih 2000–2013 smo izvedli raziskavo biologije zimske populacije velikega srakoperja (Lanius excubitor), na območju Dravskega in Ptujskega polja. V časovnem oknu 13 let smo opravili 144 terenskih popisov na 12 popisnih območjih (Dravsko in Ptujsko polje smo razdelili na 12 manjših območij). Z uporabo metode štetja na površini (neposredno štetje vseh osebkov ciljne vrste na izbranem območju) smo zabeležili 424 osebkov. V sklopu raziskave smo ugotavljali povezavo med številčnostjo velikih srakoperjev in klimatskimi spremenljivkami, testirali prostorsko avtokorelacijo v številu osebkov med območji, določili zgostitve osebkov, ugotavljali povezavo med velikostjo območja in številom srakoperjev, opisali prehranjevalni habitat, ter analizirali lovne strukture in prehrano velikega srakoperja. Dobljeni rezultati izkazujejo, da variabilnosti v številu srakoperjev ni mogoče pojasniti s klimatskimi dejavniki. Zgostitve srakoperjev so bile povezane s strukturiranostjo habitata. Na gostoto osebkov je vplivala raba prostora in ne površina prehranjevalnega habitata. Srakoperji so za prehranjevalni habitat izbirali polja s krajinskimi rekviziti (grmi, drevesa, električnimi vodniki itd.). V prehrani so prevladovali vretenčarji. Kmetijsko okoljski ukrepi niso zadostni za dolgoročni obstoj populacije velikega srakoperja.
Ključne besede: veliki srakoper Lanius excubitor, Dravsko polje, Ptujsko polje, prehrana, dnevna dinamika, lovne strukture, varstvo
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 722; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

7.
Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Mateja Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 487; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

8.
Prispevek k poznavanju prehrane pegaste, Tyto alba, in lesne sove, Strix aluco, na Dravskem polju
Janja Novak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem z metodo analize izbljuvkov analizirala prehrano pegaste in lesne sove na Dravskem polju. Ugotovila sem, da je pegasta sova uplenila 13 različnih vrst malih sesalcev in ptice. Najpogosteje je pegasta sova plenila poljsko voluharico, sledi ji hišna miš. Plenila je še navadno belonogo miš, vrtno rovko, poljsko rovko, ptiče, dimasto miš, rumenogrlo miš, travniško voluharico, gozdno rovko, povodno rovko, črno podgano, velikega voluharja in vrtno voluharico. Medtem, ko je lesna sova na področju Štatenberga uplenila 6 različnih vrst malih sesalcev, ptiče, rake, žabe in hrošče. Lesna sova na področju Drevenika pa 8 različnih vrst sesalcev, ptiče, hrošče, rake in žabe. Pri lesnih sovah je bil najpogosteje uplenjen mali sesalec belonoga miš. Na podlagi najdenih čeljusti v izbljuvkih sem ugotovila razširjenost malih sesalcev na raziskovalnem področju.
Ključne besede: pegasta sova, lesna sova, sovji izbljuvki, Dravsko polje, prehrana
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 808; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici