| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE SELNICA OB DRAVI IN MOŽNOSTI SONARAVNE TRAJNOSTI
Darja Ačanski, 2008, diplomsko delo

Opis: Namen dela je predstaviti geografske značilnosti občine Selnica ob Dravi in možnosti, ki jih ima za sonaravni trajnostni razvoj. Slovenija je raznolika država na stičišču alpskega, panonskega, dinarskega in sredozemskega sveta, zato se tukaj mešajo številne naravne in družbene, predvsem kulturne evropske karakteristike. Tudi občina Selnica ob Dravi, ustanovljena leta 1998, ni izjema, saj na njenem ozemlju prehaja hriboviti predalpski Kozjak v Dravsko dolino, njena geografska lega tik ob državni meji z Avstrijo pa določa nekatere njene specifičnosti, ki so povezane predvsem z na njenem ozemlju živečim prebivalstvom. Tukaj je stik različnih kultur, dveh jezikov, zaposlitvene možnosti so bile v preteklosti še bolj kakor danes povezane z bližino te germanske države. Občina Selnica ob Dravi ima številne razvojne priložnosti, ki temeljijo tako na naravnih kot tudi na družbenih značilnostih občine, v veliki meri pa njen prihodnji razvoj določajo prav trendi sodobnega sonaravno trajnostnega razvoja. Del ozemlja občine Selnica ob Dravi je vključen tudi v Naturo 2000, zavarovano območje, v katero so vpeta različna ekosistemska območja Evrope.
Ključne besede: Selnica ob Dravi, fizičnogeografske značilnosti, družbenogeografske značilnosti, Kozjak, Dravska dolina, sonaravni, trajnostni razvoj
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 329; Prenosov: 37
.zip Datoteka (53,14 MB)

2.
NEMŠKA KRAJEVNA IMENA MED KOPRIVNO IN OŽBALTOM (ZGODOVINSKI PREGLED)
Martina Pečnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema tega diplomskega dela so nemška krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom. Moj cilj je bil raziskati in ugotoviti, kako so se glasila nemška imena za kraje med Koprivno in Ožbaltom, v kakšnih oblikah in različicah so se v času od 12. do vključno 20. stoletja pojavljala in na kakšen način so nastala. Nenazadnje me je zanimalo tudi, koliko prebivalcev z območja med Koprivno in Ožbaltom pozna nemška imena za kraje le-tega, katera so to in ali jih danes še uporabljajo. Tako sem si izbrala nekaj krajev med Koprivno in Ožbaltom in spremljala njihova nemška imena od prve pisne omembe do vključno 20. stoletja. Razlog za to, da so obstajala nemška imena za kraje na slovenskih tleh, je sledeči: v prvih stoletjih prejšnjega tisočletja je prišlo veliko nemških fevdalcev na območje med Koprivno in Ožbaltom, kjer so ustanovili nove kraje in jih tudi poimenovali. Skozi stoletja so se ta krajevna imena zapisovala v veliko različnih oblikah in različicah, dokler jih niso v 20. stoletju dokončno nadomestila slovenska. Seveda so se slovenska krajevna imena pojavljala že pred 20. stoletjem. Nemška krajevna imena so različnega izvora. Kraji so bili poimenovani npr. po rekah, po vladarjih ali pa so krajevna imena nastala s pretvorbo prvotnega (slovenskega ali latinskega) imena. Na podlagi ankete sem ugotovila, da prebivalci zgoraj omenjenega območja slabo poznajo nemška krajevna imena, ki sem jih v tej diplomski nalogi raziskovala. Seveda pa obstajajo tudi izjeme, kot so npr. za Dravograd, Ravne na Koroškem, Muto in Radlje ob Dravi. Prav tako sem ugotovila, da se dandanes nemška krajevna imena med prebivalci le še redkokdaj uporabljajo.
Ključne besede: krajevna imena, nemška krajevna imena, izvor krajevnih imen, krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom, Mežiška dolina, Dravska dolina, jezikovni stik
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2268; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (7,02 MB)

3.
GEOGRAFIJA OBČINE PODVELKA
Blanka Vinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Geografija občine Podvelka je sestavljeno iz štirih vsebinskih sklopov. Kratek uvodni sklop opisuje osnovne informacije o občini, kot so: splošne značilnosti, lega, regionalizacije in zgodovinski pregled. Temu sledita dve obširni poglavji, ki se nanašata na naravnogeografske in družbenogeografske lastnosti območja. V prvem tematskem sklopu so podrobno predstavljeni relief, geologija, podnebje, prsti, hidrologija, rastlinstvo in živalstvo obravnavanega območja. V drugem, najobsežnejšem poglavju diplomskega dela so podrobno opisani in analizirani družbenogeografski vidiki občine. Najprej so na kratko predstavljena in na kratko opisana naselja, ki se v občini nahajajo. Nato so predstavljene in podrobno analizirane demografske značilnosti prebivalstva in gospodarstvo občine, znotraj katerega smo podrobno izpostavili aktivnost in delovne migracije prebivalstva ter posamezne gospodarske panoge kot so kmetijstvo, industrija, obrt in storitvene dejavnosti ter turizem. Največji vsebinski sklop se zaključi s prometom in predstavitvijo prometne infrastrukture v občini Podvelka. Zadnji skromnejši tematski sklop je namenjen sklenitvi informacij. Na podlagi vseh pridobljenih in preučenih podatkov iz prejšnjih poglavij prepoznamo potenciale občine Podvelka in nadalje sklepamo, kje so možnosti občine za razvoj v prihodnosti. Diplomsko delo se konča s SWOT analizo, kjer so prikazane prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti obravnavanega območja. Če hočemo da bo razvoj uspešen moramo graditi na prednostih, poskušati odpraviti pomanjkljivosti, čim bolj izkoristiti priložnosti in se izogniti nevarnostim.
Ključne besede: občina Podvelka, Drava, Dravska dolina, Pohorje, Kozjak, regionalna geografija Slovenije, prebivalstvo, gospodarstvo, turizem.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1270; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

4.
Vpliv izbranih naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi
Jernej Ajd, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi. Podatke za nadmorsko višino, naklon, ekspozicijo, globalno sončno obsevanje, srednjo letno temperaturo, srednjo letno količino padavin, litološko podlago, pedokartografske enote in rabo tal sem dobil iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa (DMR 25). Izbrani naravnogeografski dejavniki in raba tal so prikazani na kartah, izdelanih v računalniškem programu Idrisi Selva. Numerične zveze med rabo tal in naravnogeografskimi dejavniki so prikazane v kontingenčnih tabelah. Jakost povezave med posameznim naravnogeografskim dejavnikom in rabo tal je izražena s Cramerjevim koeficientom korelacije. Največje vrednosti le-tega so med rabo tal in srednjo letno temperaturo, litološko podlago, funkcijsko reklasificiranim naklonom, tipi prsti in srednjo letno temperaturo. Vrednosti koeficienta za omenjene naravnogeografske dejavnike se gibljejo med 0,45 in 0,6. Manjša zveza je med rabo tal in nadmorsko višino, nakloni, ekspozicijami, kjer se vrednosti Cramerjevega koeficienta korelacije gibljejo med 0,34 in 0,36. Najmanjša pa je zveza med rabo tal in globalnim sončnim obsevanjem, pri kateri znaša koeficient korelacije zgolj 0,32.
Ključne besede: fizičnogeografski dejavniki, raba tal, GIS, občina, Pohorje, Kozjak, Dravska dolina, Vzhodne Alpe, Ruše, Selnica ob Dravi
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 1320; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)

5.
ZEMLJIŠKA GOSPOŠČINA FALA DO 16. STOLETJA
Valentina Perkuš, 2016, magistrsko delo

Opis: S podeljevanjem kraljeve zemlje cerkvenim in posvetnim velikanom so nastajala zemljiška gospostva, ki so predstavljala temelj gospodarske in upravne enote. Večji del Dravske doline je že v 11. stoletju prešel v roke benediktinskega samostana Št. Pavel iz Labotske doline. Ta je bil ustanovljen v letu 1091 in je že takrat prejel številne posesti v Dravski dolini. Samostan si je v začetku 13. stoletja ustvaril močno postojanko na Fali, vzrok za to pa je bila njena strateška lega, saj je pogled iz gradu nudil nadzor na vodno in cestno potjo skozi dolino. Kraj Fala, in posledično z njo grad (in domo Volmari apud Valle), se prvič omenjata leta 1245, ko je bila na domu gradnika Volmarja podpisana pogodba med Kolonom II. Trušenjskim in samostanskim opatom Hartvigom. Menihi so si na Fali uredili gospodarsko in upravno središče, in vsa posest je bila organizirana v falski gospoščini. Ta je bila konec 13. stoletja sestavljena iz 13 uradov; to so bili: Ruški breg in vas Ruše, Vurmatski breg, Bočki breg, županat Selnica, ki je zajemal Falo, Dobravo, samo vas Selnica, Klanec ter Bistrico, vas Prošek in vas Kamnico, županat Šober, oficij Radovič, Ruta, na vzhodni strani pa Jurij ob Pesnici, Grušena, Špičnik, Jedlovnik, županat Škriljenik, Jelenče, Beli vrh pa tudi Zgornjo in Spodnjo Selnico ob Muri. Gospoščino so upravljali upravniki, ki jih je postavil samostan. Pomagali so jim pisarji, ki so bili odgovorni za pisanje knjig davščin - urbarjev. Te danes hrani Pokrajinski arhiv Maribor. V nalogi so predstavljena tudi imena podložnikov iz urbarja šentpavelskih posesti na Štajerskem iz leta 1513.
Ključne besede: Dravska dolina, falska gospoščina, uprava, uradi, šentpavelski samostan, urbar šentpavelskih posesti na Štajerskem leta 1513
Objavljeno: 12.06.2017; Ogledov: 427; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

6.
Podnebne značilnosti Koroške
Aleš Praprotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali podnebne značilnosti statistične regije Koroške. Analizirali smo 11 različnih podnebnih parametrov, ki jih beležijo meteorološke postaje. Nekatere meteorološke postaje so ob koncu 20. stoletja prenehale delovati, druge so imele izpad beleženja podatkov, zato smo pri določenih morali podatke interpolirali, da smo lahko proučevali enako dolgo obdobje. Vsaka izmed treh dolin – Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska – ima postaje razporejene na različnih lokacijah in nadmorskih višinah, kar omogoča dobro pokritost območja in s tem posledično odražanje podnebja. V Mežiški dolini smo obravnavali 7 postaj, v Mislinjski 5 in v Zgornji Dravski dolini 6. Postaja na Uršlji gori je bila uporabljena v analizah, kjer je bilo to smotrno. Postaji pod Šumahovim vrhom v Črni na Koroškem ter pod Kremžarjevim vrhom v Slovenj Gradcu nista bili uporabljeni za resne analize kot druge postaje, saj sta imeli obdobje delovanja prekratko. Podobno velja za postajo Zgornje Kaple. Rezultati analiz vseh vključenih postaj so v našem primeru najboljši pokazatelj, kakšno podnebje je na Koroškem. Pridobili smo znanje, kateri del Koroške ima največ padavin, kateri najmanj, kje so temperature v povprečju najvišje in kje najnižje. Enako velja za vse ostale uporabljene parametre. Trend podnebnih elementov je pokazal, da je Koroška prav tako izpostavljena podnebnim spremembam – nekaterim bolj, nekaterim manj. Skupna analiza je pokazala, da ima Koroška negativen trend skoraj pri vseh postajah, kar pomeni, da bomo v prihodnosti čedalje bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam. Ob koncu naloge smo preko pridobljenih podatkov trenda skušali še projicirati podnebne spremembe na kmetijstvo, energetiko in fenofaze na nivoju regije. Pomagali smo si z znanjem, ki smo ga pridobili med študijem, ter preko letnih poročil Republike Slovenije za okolje ter poročil drugih strokovnjakov. Ugotavljamo, da vsak odklon od dolgoletnega povprečja pomeni nove težave, ki prizadenejo tako kmetijstvo in gospodarstvo kot vsakdan vseh ljudi. Podnebne spremembe niso neznanka, so vedno bolj zaznavne in čedalje bolj vpete v naš vsakdan. Pomembno je, da se naučimo varovati naravo in jo ohranjati v dobrem stanju, dokler je to še mogoče, kajti ko presežemo njeno mejo »absorbiranja« pridelanih odpadnih materialov in drugih snovi, potem je njeno stanje uničeno in ga je (ne)mogoče vrniti v prvotno. Proces čiščenja in obnove npr. določenega degradiranega območja (na Koroškem je takšen primer Zgornja Mežiška dolina, ki je onesnažena s svincem) je zelo dolgotrajen in (pre)drag postopek, ki lahko odločilno vpliva na nadaljnje procese (bodisi z zmanjšanjem ali pa celo s prenehanjem sanacije degradiranih območij).
Ključne besede: Koroška, Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska dolina, podnebje, trend, padavine, podnebne spremembe.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 296; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici