1. Ponudba športnega turizma ob reki Dravi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaŽan Horvat, 2024, diplomsko delo Opis: Reka Drava ima potencial za razvoj športnega turizma na in ob sami reki, kar se kaže v že izkoriščenem potencialu v večjih mestih, kot so Ptuj, Ruše in Maribor, medtem ko je v ostalih krajih ob reki potencial manj ali povsem neizkoriščen. V nalogi so zbrani podatki o obstoječem stanju infrastrukture in turistične ponudbe ob in na reki Dravi na območju Slovenije, projekti, ki so v teku ali načrtovani ter naši predlogi za razvoj športnega turizma ob in na reki Dravi. V večini obravnavanih krajev bi bilo potrebno urediti čolnarne, priveze, plaže ob reki, otroška igrala, igrišča za športe ob reki, izposojevalnice plovil in podporno gostinsko ponudbo neposredno na lokaciji. Predlagamo, da se raziskava nadaljuje čez pet do deset let, ko bodo zaključeni projekti v teku, kot so ureditev Dravske promenade v Mariboru, ureditev Dravske ulice na Ptuju, ureditev vstopno izstopnih točk in žičnice nad Dravo med Duplekom in Staršami.
Ključne besede: športni turizem, rečni turizem, reka Drava, vodni športi, športna infrastruktura
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 77
 Celotno besedilo (1,97 MB) |
2. Ureditev turistično rekreacijskega centra Gramoznica v občini Duplek : magistrsko deloMaks Mavri, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava območje gramoznice v občini Duplek. Lokacija se nahaja na podeželju z veliko potenciala za razvoj turizma. Iz teh razlogov so na območju predvideni naslednji objekti: spa center, restavracija, tržnica, izposojevalnica koles in kajakov ter apartmaji. Takšna programska vsebina bi Dupleku pripomogla k turističnemu razvoju, ustvarila nova delovna mesta, vire dohodka ter razlog za zaščito okolja.
Ključne besede: Duplek, gramoznica, turizem, kajak, apartma, restavracija, tržnica, nasip, Drava, spa
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 440; Prenosov: 101
Celotno besedilo (102,32 MB) |
3. Advances in monitoring and understanding the dynamics of suspended-sediment transport in the river Drava, Slovenia: an analysis more than a decade-longJanja Kramer Stajnko, Renata Jecl, Matjaž P. Nekrep, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Managing sediment transport in streams is crucial to the surface water resource development strategy and has several implications for flood risk and water management, hydropower use, and balancing river morphology. This paper summarises the movement and behaviour of suspended sediment within the Slovenian portion of the River Drava, covering a span of thirteen years from 2005 to 2018. An analysis of relevant data collected during this period is also presented. Suspended-sediment dynamics strongly depend on flow velocity, seasonal variations in sediment sources, and human interventions in the riverbed. The transportation of material in the River Drava results in the accumulation of sediments in reservoirs and riverbeds, consequently impeding the natural hydrological cycle by reducing the outflow into aquifers. The 2018 high-water event is analysed in terms of the dependence of concentration of suspended sediments on discharge, where counterclockwise hysteresis was observed, providing an essential clue to the origin of sediment. Sediments from the River Drava in Slovenia are managed with some conventional processes and are mainly deposited or reintegrated into rivers and aquatic ecosystems. Some additional sediment management strategies with long-term solutions for efficient and comprehensive water management, hydropower, and ecological problems are proposed.
Ključne besede: sediment transport, streams, suspended sediment dynamics, suspended sediment transport, river Drava, sediment management, monitoring, water management
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 43
Celotno besedilo (4,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Spoznavanje kulturne dediščine Markovcev skozi zgodbe : diplomsko deloTjaša Lešnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje kulturne dediščine Markovcev skozi zgodbe je ustvarjeno z namenom predstavitve kulturne dediščine domačega kraja na drugačen način, in sicer s pomočjo kakovostnih slikanic. V diplomskem delu je navedena ustrezna in kakovostna literatura, s pomočjo katere je v teoretičnem delu predstavljena družinska pismenost, razvoj bralne pismenosti in njegova pomembnost v predšolskem obdobju. Natančneje je predstavljena občina Markovci ter značilnosti, ki oblikujejo naravno in kulturno dediščino samega kraja. Poudarek je na življenju ob reki Dravi, pustu oz. fašenku ter poljedelstvu, ki je na območju Markovc prisotno še danes. V raziskovalnem delu je uporabljena deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, komparativna metoda, metoda praktičnega dela ter metoda sinteze. Sledi praktični del v katerem je najprej predstavljena multimodalna analiza treh izbranih slikanic. Temu sledijo tri dejavnosti, navezujoče se na posamezno slikanico, v kateri je poudarjen model celostnega branja. Opisane dejavnosti smo izvedli na neslučajnostnem vzorcu, in sicer na treh otrocih starih med 5 in 6 let. Ugotovili smo, da se predšolski otroci z veseljem vključijo v dejavnosti, povezane z branjem, ko imajo ob tem ustrezno vzpodbudo. Pozitivne izkušnje in ustrezna motivacija v otrocih prebudijo še večje zanimanje za branje njim primernega knjižnega gradiva.
Ključne besede: Družinska pismenost, Markovci, pust, reka Drava, kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,64 MB) |
5. Selitveni vzorci malega deževnika (Charadrius dubius) iz Slovenije, ugotovljeni z geolokatorji : magistrsko deloTilen Basle, 2020, magistrsko delo Opis: V letih 2016 in 2017 smo na območju reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi opravili raziskavo, s katero smo ugotovili selitvene vzorce malega deževnika (Charadrius dubius). V letu 2016 smo na območju raziskave s pastjo na gnezdu ulovili in z geolokatorji opremili 17 malih deževnikov. V letu 2017 smo ponovno ulovili 8 osebkov in pridobili popolne podatke za 7 naprav (ena naprava je prenehala delovati že nekaj dni po namestitvi). Pridobljene podatke o jakosti ambientalne svetlobe smo obdelali s programskim paketom BASTRACK in tako pridobili dve lokaciji za vsak dan. Iz zbranih podatkov smo določili postajališča in prezimovališča ptic in opisali njihov selitveni vzorec.
Mali deževniki z reke Drave so gnezdišča v povprečju zapustili 30. junija. Pomembna postajališča zanje so sredozemska obalna mokrišča ter celinska mokrišča Balkanskega polotoka, Turčije in severne Afrike. En osebek je prezimoval v Tuniziji, eden v Egiptu, pet osebkov pa na relativno majhnem območju Podsaharske Afrike, zahodno od Čadskega jezera. V povprečju so na prezimovališčih preživeli 173,6 dni. Selitvena strategija malih deževnikov je serija hitrih premikov med številnimi selitvenimi postojankami, spomladanska selitev pa se predvsem zaradi veliko krajših postankov (postanki povprečno 11,8 dni), odvije precej hitreje kot jesenska (postanki povprečno 72,9 dni). Na gnezdišča so se ptice v povprečju vrnile 27. marca, povprečna dolžina celotne selitvene poti pa je znašala 7285,3 kilometra.
Ključne besede: mali deževnik, Chradrius dubius, reka Drava, selitev ptic, geolokatorji, postajališča, prezimovališča
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 813; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,51 MB) |
6. Revitalizacija območja Mariborskega otoka : magistrsko deloMaruša Fajt, 2021, magistrsko delo Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po revitalizaciji območja in prenovi kopališke stavbe Mariborskega otoka. Lokacija območja obravnave se nahaja 3 kilometre od središča mesta Maribor in je vpeta v zelen rob mesta. Zaradi obstoječe, dotrajane infrastrukture lokacija ne izkorišča svojega potenciala.
Teoretični del obsega kratek opis lokacije in zgodovine mesta Maribor. Predstavljena programska izhodišča, ki zajemajo smernice za oblikovanje kopališč in stavb 20. stoletja.
Projektna naloga se osredotoča na obnovo obstoječega objekta na lokaciji Mariborskega otoka in revitalizacijo vplivnega območja obravnave. Z oblikovanjem vozlišč in prostorskih intervencij obnavljamo obstoječo krožno pot ob reki Dravi. Vzpostavi se povezava otoka na desno nabrežje reke Drave in načrtuje poenotena urbana oprema. Programski in prostorski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov k ohranjanju narave in kulturne dediščine. Zasnova Mariborskega otoka ponuja racionalno izrabo prostora. Celovita arhitekturna rešitev prispeva k oživljanju območja, ki daje lokalnim prebivalcem višjo kakovost bivanja v mestu. Rešitev prispeva k prostorski identiteti mesta Maribor.
Ključne besede: Mariborski otok, urbanizem, krožna pot, reka Drava, revitalizacija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 1167; Prenosov: 335
Celotno besedilo (154,10 MB) |
7. Popis in ocena velikosti populacije signalnega raka (Pacifastacus leniusculus, Astacidae, Decapoda) v reki Dravi med HE Vuhred in HE OžbaltJernej Košir, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo proučili populacijo signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) v reki Dravi na območju med hidroelektrarnama Vuhred in Ožbalt. Na tem območju smo preverili prisotnost signalnega raka ocenili relativno gostoto populacije.
Uporabili smo 355 osebkov signalnega raka, ki smo jih odlovili z vršami v štirih zaporednih nočeh. Za odlov smo pridobili dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3420-12/2018/5 in dopolnilno dovoljenje št. 3420-12/2018/7. Analizirali smo razlike med spoloma (spolni dimorfizem), poškodovanost in prisotnost (relativno gostoto) glede na substrat in hitrost vodnega toka. Morfometrične meritve smo izvedli s kljunastim merilom, statistične analize pa smo izvedli z ustreznimi statističnimi testi.
Ugotovili smo, da je signalni rak prisoten na celotnem odseku reke Drave med hidroelektrarno Vuhred in hidroelektrarno Ožbalt, saj smo ga odlovili na vseh mikrolokacijah. Povprečna relativna gostota, določena z ulovom na enoto ribolovnega napora, je 4,7 signalnih rakov/ribolovno noč in je močno povezana s hitrostjo vodnega toka in substratom. Relativna gostota signalnih rakov upada z manjšanjem hitrosti vodnega toka in z oddaljevanjem od hidroelektrarne Vuhred, z naraščanjem velikosti substrata se relativna gostota populacije zvišuje. Populacije dosegajo najvišje relativne gostote na substratu kamnometa, najnižje pa na substratu peska.
Zaznali smo statistično značilen spolni dimorfizem v velikosti in širini glavoprsja in levih ter desnih škarij. V povprečju je poškodovanih 45,6 % vseh rakov. Največkrat poškodovani deli telesa so noge, sledijo škarje. Razlik pri vrstah poškodovanosti med spoloma nismo zaznali, prav tako ni razlik pri vrstah poškodovanosti glede na mikrolokacije, razlikuje se delež poškodovanih med mikrolokacijami. Vpliva številčnosti oziroma relativne gostote na poškodovanost rakov nismo potrdili.
Ključne besede: Pacifastacus leniusculus, invazivne tujerodne vrste, reka Drava, relativna gostota
Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 1419; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,70 MB) |
8. Pravna ureditev izvedbe projekta izgradnje Vodnega parka Radlje ob DraviZala Kos, 2018, diplomsko delo Opis: Pravna ureditev izvedbe projekta izgradnje Vodnega parka Radlje ob Dravi je glavna nit diplomskega dela. Tematika se mi zdi zanimiva, ker je kopalno jezero prvo takšne vrste v Sloveniji. Sam nastanek oziroma izgradnja ima še večji pomen, ker je projekt sofinanciran s pomočjo skladov Evropske unije, natančneje Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zdi se mi pomembno, da se državljani Slovenije zavedamo pomena vključenosti v Evropsko unijo, da vemo kakšne so naše pravice in dolžnosti in da razumemo kaj in kako je potrebno, da se takšen relativno velik projekt realizira.
Projekt kopalno jezero je projekt s katerim želi občina Radlje ob Dravi doseči večjo konkurenčnost, želi biti inovativna in ponuditi nov, turistom privlačen turistični produkt. Projekt predstavlja ključni del diplomskega dela.
Ugotavljam, da je Projekt Kopalno jezero privlačen, tako za turiste, kot tudi domačine. Kopalno jezero skupaj s pomoli ob reki Dravi, ribnikom Reš, kamp hiškami in gostinskim lokalom zaokroža celostno podobo lokacije. Lastnica Vodnega parka Radlje ob Dravi ostaja občina Radlje ob Dravi, ker pa le-ta ne želi opravljati tržne dejavnosti, prepušča upravljanje Vodnega parka Radlje ob Dravi in ostalo ponudbo v povezavi z Vodnim parkom najemojemalcu.
Ključne besede: Kohezijska politika, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropska unija, Občina Radlje ob Dravi, Projekt Drava kot priložnost, Projekt Kopalno jezero, turizem
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 1978; Prenosov: 92
Celotno besedilo (805,93 KB) |
9. Aleksander Dev na PtujuEva Murko, 2017, diplomsko delo Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo.
Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 2987; Prenosov: 268
Celotno besedilo (7,48 MB) |
10. Razširjanje onesnaževal po rekahLaura Maleš, 2017, diplomsko delo Opis: Reke in vodotoki so že od nekdaj človeku predstavljali najdostopnejši primarni vir tako za pitno vodo kot tudi za energijo in razvoj civilizacij. S tehnološkim napredkom smo reke začeli izkoriščati in jih uporabljati tako za transportne sisteme kot za pridobivanje energije. Pri tem smo pozabili na posledice ki se kažejo v onesnaževalcih, ki vstopajo v reko in se po njej razširjajo ter vplivajo na vodni in obrežni ekosistem. Glede na vrsto onesnažila in onesnaženja lahko ukrepamo in s pomočjo scenarijev ekološko katastrofo tudi preprečimo. Reka Drava je v Sloveniji ena izmed vodilnih glede na pridobivanje energije iz vode in uporabi za vsakdanje življenje, zato bi kakršnokoli onesnaženje na reko pustilo bistvene posledice. S pomočjo programa WASP in dostopnih podatkov je tako bilo izvedeno modeliranje kakovosti vode za reko Dravo na podlagi katerega sta se ustvarila dva scenarija. Koncentracija raztopljenega kisika pri merjenju kakovosti vode reke Drave se je tako v obeh scenarijih znižala. V odvisnosti od časa in razdalje na kateri smo meritve izvajali, lahko rečemo, da je reka Drava bila najbolj obremenjena na prvi točki merjenja pri Mariborskem otoku, kjer je bila koncentracija onesnaženja največja, in najmanj obremenjena na merilnem mestu pri Starem mostu v Mariboru , ki je od izvora onesnaženja oddaljeno približno 3,2 kilometra. Velik vpliv na koncentracijo raztopljenega kisika v reki je tako imela temperatura reke Drave, saj se z višanjem temperature koncentracija raztopljenega kisika niža, kar je bilo razvidno tudi iz rezultatov.
Ključne besede: Reka Drava, reka, onesnaženje reke, onesnaževala v rekah, modeliranje razširjanja onesnaževal po rekah, razširjanje onesnaževal po rekah, WASP, kakovost vode.
Objavljeno v DKUM: 28.08.2017; Ogledov: 1763; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,55 MB) |
