| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PREDLOG MARKETINŠKEGA NAČRTA ZA PROJEKT ˝DRAVA KOT PRILOŽNOST˝
Petra Langbauer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo proučevali projekt občin zgornje Dravske doline, "Drava kot priložnost," s katerim želijo vzpostaviti nove objekte in ponuditi storitve, ki bodo pritegnile mnogo turistov. Prvo poglavje vsebuje opredelitev področja, opis problema, namen, cilje, osnovno trditev, predpostavke in omejitve raziskave ter predvidene metode raziskovanja. V drugem poglavju smo opredelili definicije tržnega segmentiranja in pozicioniranja ter predstavili marketinški splet. Diplomsko delo v tretjem poglavju obravnava projekt "Drava kot priložnost" - njegovo ponudbo, namen in cilje. V tem poglavju smo predstavili tudi SWOT analizo turizma na Koroškem. Na podlagi rezultatov izvedene ankete smo pripravili predlog marketinškega načrta za obravnavani projekt, ki je predstavljen v četrtem poglavju. Pri tem smo opredelili, da je najustreznejši tržni segment mladina in starši z otroki. Oblikovali smo tudi priporočilo za marketinški splet za obravnavani projekt.
Ključne besede: turizem, marketinški splet, Drava, priložnost, tržno segmentiranje, tržno pozicioniranje, projekt.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2312; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

4.
GRADNJA MALIH HIDROELEKTRARN NA NARAVOVARSTVENIH OBMOČJIH
Boštjan Zamuda, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene možnosti postavitve male hidroelektrarne na odseku reke Drave od Melja do Ptuja. To območje je zaščiteno, zato zanj veljajo posebna naravovarstvena določila, ki so v nalogi tudi predstavljena. Analizirali smo pretoke reke in opredelili naravovarstvena območja, ki so primerna za gradnjo. S pomočjo kartografije smo raziskali rečno korito. Zanimali so nas padci, širina in dno rečnega korita, ki so primerni za postavitev hidroelektrarne. Na podlagi vseh zakonskih omejitev in dobljenih podatkov smo predstavili nekaj obstoječih hidroelektrarn, ki so primerne za obravnavani odsek reke Drave. Opredelili smo karakteristične lastnosti teh hidroelektrarn in za analizirane podatke opravili tudi izračune moči in stroškov hidroelektrarn s pomočjo programa RET Screen.
Ključne besede: elektrotehnika, hidroelektrarne, male hidroelektrarne, naravovarstvena območja, reka Drava, turbine
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 2390; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (12,10 MB)

5.
Turizem v Občini Muta
Nadja Pušnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Turizem v Občini Muta so bile obravnavane značilnosti pojma turizem in razsežnosti te dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, če ima Muta možnosti za razvoj turizma. Pridobljeni so bili tudi statistični podatki, s katerimi je bilo ugotovljeno stanje turizma v občini skozi leta. Podani in argumentirani so bili tudi predlogi za prihodnji razvoj turizma. V uvodnem delu so bili razloženi osnovni pojmi v okviru izbrane teme, v jedrnem delu so bili ti pojmi navezani na domači kraj, ki je bil v tem delu tudi predstavljen in opisan. Vse ugotovitve in odgovori na raziskovalna vprašanja so bili zapisani v zaključnem delu. Uporabljene so bile različne metode dela: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, deskriptivna metoda ter statistična metoda. Ugotovljeno je bilo, da ima občina Muta odprte možnosti za razvoj turizma, razvije se lahko več oblik turizma, ni pa občina Muta turistični kraj v pravem pomenu besedne zveze.
Ključne besede: Občina Muta, reka Drava, Mučka Bistrica, Sedelnikov slap, rotunda sv. Janeza Krstnika, Kmetija Herk
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2060; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

6.
IDEJNA ZASNOVA IN VIZUALIZACIJA DRAVSKIH PLOVIL
Valentina Urbančič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema idejno zasnovo in vizualizacijo plovil različnih namembnosti, kar poteka skozi začetne korake zbiranja idej do končnega upodabljanja. Skozi poglavja spoznamo sestavo in namene plovil, bistvo koncepta ter postopke in načine modeliranja. Pred pričetkom zbiranja in udejanjanja idej, so predstavljeni primeri plovil, ki služijo kot prikaz obstoječih možnih rešitev. Posebno poglavje je posvečeno barvam, saj predstavljajo bistveno komponento, ne samo plovil, ki so predmet diplomskega dela, ampak tudi oblikovalskega procesa. Plovila, izoblikovana skozi postopek modeliranja, so rezultat lastnih zamisli in želje po upodobitvi le-teh.
Ključne besede: plovilo, Drava, vizualizacija, 3D modeliranje, plavajoča restavracija
Objavljeno: 16.09.2011; Ogledov: 1840; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

7.
Last remnants of riparian wooded meadows along the middle Drava River (Slovenia) : species composition is a response to light conditions and management
Sonja Škornik, Nina Šajna, Branko Kramberger, Simona Kaligarič, Mitja Kaligarič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: In the present study, we investigated the species richness and species composition in relation to light and management regime in remnants of wooded meadows within the riparian forests along the middle Drava River in Slovenia. 41 plots of still managed and, at different time periods (<5 yrs, 5-15 yrs, >15 yrs), abandoned riparian wooded meadows (RWM) were sampled. In addition to vegetation relevés, light intensity (PAR) was also measured in plots. Within the still-managed RWM, two floristically distinct types were recognized using TWINSPAN analysis: meadow-like and forest-like. Light intensity differed significantly between types. The CCA of active RWM showed a significant relation between species composition and light conditions. The number of species per relevé on active RWM was negatively correlated with light intensity - in contrast to North European wooded grasslands. This could be explained by the influence of species-rich riparian hornbeam forests that contribute many understorey species, in contrast to naturally mesotrophic meadows. CCA of both active and abandoned RWM demonstrated that light was a good predictor of RWM species composition and that abandonment caused profound changes in floristic composition. The species turnover during succession was more pronounced in less shaded meadow-like RWM where more light-requiring (grassland) species occurred. Species richness was the highest in active forest-like RWM. There were no significant differences in species richness between active meadow-like RWM and groups of abandoned RWM. The remains of riparian forests stretching along the flood plains of Central and Eastern Europe are considered one of the most natural ecosystems in the prevailing agricultural landscape. But naturalness could be in many cases only the consequence of abandonment of ancient land-use practices, like grazing of livestock, cutting between the trees, litter collecting, etc. Examination of the middle Drava River in Slovenia suggests the need to recognize the remains of ancient cultural landscape.
Ključne besede: botany, meadows, wooded meadows, Drava river, species richness, abandonment
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1089; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

8.
VPLIV MALE HIDROELEKTRARNE MELJE NA IZKORIŠČANJE BIOLOŠKEGA MINIMUMA REKA DRAVE
Matej Klemenc, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene proizvodne kapacitete za proizvodnjo električne energije na reki Dravi. Zraven je dodan tudi kratek opis same reke. Na kratko so opisane posamezne dravske elektrarne ter koliko električne energije vsaka proizvede. Podrobneje je opisana mala hidroelektrarna Melje. Predstavljeno je stanje stare elektrarne Melje pred izgradnjo nove elektrarne ter sami vzroki, ki so botrovali k novi izgradnji. V programskem orodju RETScreen pa je narejena tudi analiza same nove elektrarne, ki je zgrajena na jezu Melje.
Ključne besede: reka Drava, mala hidroelektrarna, RETScreen programsko orodje
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1654; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

9.
GEOGRAFIJA OBČINE PODVELKA
Blanka Vinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Geografija občine Podvelka je sestavljeno iz štirih vsebinskih sklopov. Kratek uvodni sklop opisuje osnovne informacije o občini, kot so: splošne značilnosti, lega, regionalizacije in zgodovinski pregled. Temu sledita dve obširni poglavji, ki se nanašata na naravnogeografske in družbenogeografske lastnosti območja. V prvem tematskem sklopu so podrobno predstavljeni relief, geologija, podnebje, prsti, hidrologija, rastlinstvo in živalstvo obravnavanega območja. V drugem, najobsežnejšem poglavju diplomskega dela so podrobno opisani in analizirani družbenogeografski vidiki občine. Najprej so na kratko predstavljena in na kratko opisana naselja, ki se v občini nahajajo. Nato so predstavljene in podrobno analizirane demografske značilnosti prebivalstva in gospodarstvo občine, znotraj katerega smo podrobno izpostavili aktivnost in delovne migracije prebivalstva ter posamezne gospodarske panoge kot so kmetijstvo, industrija, obrt in storitvene dejavnosti ter turizem. Največji vsebinski sklop se zaključi s prometom in predstavitvijo prometne infrastrukture v občini Podvelka. Zadnji skromnejši tematski sklop je namenjen sklenitvi informacij. Na podlagi vseh pridobljenih in preučenih podatkov iz prejšnjih poglavij prepoznamo potenciale občine Podvelka in nadalje sklepamo, kje so možnosti občine za razvoj v prihodnosti. Diplomsko delo se konča s SWOT analizo, kjer so prikazane prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti obravnavanega območja. Če hočemo da bo razvoj uspešen moramo graditi na prednostih, poskušati odpraviti pomanjkljivosti, čim bolj izkoristiti priložnosti in se izogniti nevarnostim.
Ključne besede: občina Podvelka, Drava, Dravska dolina, Pohorje, Kozjak, regionalna geografija Slovenije, prebivalstvo, gospodarstvo, turizem.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1510; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

10.
Vrstna pestrost gozdnih sestojev vzhodnega in zahodnega dela Mariborskega otoka
Tamara Karlo, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil primerjati vrstno pestrost lesnatih in zelnatih vrst dveh gozdnih sestojev, ki se nahajata na Mariborskem otoku. Star gozd in mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije smo v letih 2011, 2012 in 2013 primerjali s pomočjo indeksov za kvantificiranje vrstne pestrosti in s pomočjo ovrednotenja značilnosti vrstne sestave, kot aspektom kvalitete združbe. Star gozd pripada ilirsko kolinskemu nevtrofilnemu bukovemu gozdu, mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije pa predstavlja ilirski gozd gradna in belega gabra. V mlajšem sestoju je bila predvsem na račun gozdnih grmovnih vrst in pojavljanja posameznih dreves opažena večja vrstna pestrost lesnatih rastlin kot v starem gozdu. Nasprotno pa je bila vrstna pestrost zelnatih vrst podrasti večja v starem gozdu. Približno polovica (53 %) od vseh opazovanih zelnatih vrst podrasti je bila prisotna v obeh sestojih. Za mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije je značilnih le 6 % vrst, ki jih najdemo izključno tu, v primerjavi s starim gozdom, na katerega je vezanih 41 % vrst. Abundanca geofitov, ilirskih vrst ter ranljive vrste pasji zob (Erythronium dens-canis) je bila višja v starem gozdu. Pri popisu zelnatih vrst podrasti smo sledili še spremembam v pojavljanju in številčnosti vrst skozi celotno vegetacijsko obdobje, od zgodnje pomladi do jeseni, z namenom ugotoviti, v katerem letnem času je vrstna pestrost največja in kateri popisi so najbolj reprezentativni. V obeh gozdnih sestojih je bila največja pestrost zabeležena poleti, kar pomeni, da je za reprezentativno oceno vrstne pestrosti sestojev najprimernejši poletni čas. Po prvem letu opazovanj se nam je po močnih padavinah v jesenskem času, ki so povzročile poplavo na Mariborskem otoku, ponudila priložnost, da ocenimo, ali ima sestoj z vrstno bogatejšo podrastjo večje zmogljivosti za spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot sestoj z vrstno revnejšo podrastjo. Poplava ni imela vpliva na drevesne vrste, medtem ko je nanos naplavljenega peska spomladi onemogočil izraščanje večine spomladanskih geofitov. V obeh sestojih je poplava zmanjšala abundanco zelnatih vrst podrasti, vendar v mlajšem sestoju veliko izraziteje (80% manj popisanih osebkov). Absolutna vrstna pestrost v obeh sestojih se je povečala, na račun na novo popisanih vrst. Z izsledki naše raziskave lahko zaključimo, da je učinek poplave povezan s številom vrst in vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti pred poplavo, ki sta vplivala na sposobnost gozdnih sestojev, da se obnovijo po poplavi. Star gozd je zaradi večje vrstne pestrosti zelnatih vrst podrasti in večje poravnanosti lesnatih vrst stabilnejši – odpornejši na spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije z manjšo vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti in nižjo poravnanostjo lesnatih vrst.
Ključne besede: rečni otok, Drava, vrstna pestrost, biodiverziteta, β-diverziteta, poplava
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 1027; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici