| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MEDBESEDILNOST V ROMANIH DRAGA JANČARJA
Martina Potisk, 2011, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomske naloge je bila analiza romanov Draga Jančarja z vidika načinov medbesedilnega sklicevanja, tj. citatnih figur in zvrsti, in določitev prevladujočih navezav. Na podlagi dejstev o slovenski postmodernistični literarni produkciji je prikazan položaj slovenskega romana v postmodernizmu s kratkim pregledom Jančarjevih romanov. Ob tem je razložena povezanost med medbesedilnostjo, metafikcijo in postmodernizmom, s poudarkom na podrobnejši členitvi posameznih opredelitev, pojmovanj in pojavov medbesedilnosti. Popis vseh ključnih medbesedilnih navezav je pokazal, da so poleg tradicionalnih medbesedilnih figur in zvrsti ter postmodernistične citatnosti prisotne tudi številne inovativne navezave novejšega izvora. Z uporabo medbesedilnosti namreč skuša pisatelj doseči verodostojno posredovanje fabule in ustvariti poglobljeno idejno zasnovo, zaradi česar je razumevanje medbesedilnih navezav nepogrešljivo za uspešno celovito dojemanje literarnega dela.
Ključne besede: postmodernizem, roman, Drago Jančar, medbesedilnost, metafikcija, terminološke opredelitve, citatnost, načini medbesedilnega sklicevanja, predloge, medbesedilne figure in zvrsti
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 3275; Prenosov: 581
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

2.
ZGODOVINA KOT TEMA IN MOTIV V ROMANIH DRAGA JANČARJA
Katja Pavič, 2011, diplomsko delo

Opis: Drago Jančar je v svetu eden izmed najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih pisateljev. Njegov literarni opus ni le obsežen, temveč je tudi po kakovosti izredno uravnotežen. Jančar se je najprej uveljavil s krajšo pripovedno prozo, pozneje se je posvetil še pisanju romanov pa tudi dramatiki in esejistiki. Njegova umetniška besedila se ne dotikajo le slovenskega duhovnega in kulturnega sveta, ampak izpričujejo tudi obče razumljivo literarno govorico. Tematsko so v njegovih delih v ospredju bivanjska vprašanja človeka, ki ga na eni strani obvladujejo mehanizmi zgodovine, na drugi pa njegova lastna zaznamovanost. Zgodovinska tematika s številnimi zgodovinskimi motivi je v njegovih delih zelo pogosta. V diplomskem delu podrobneje predstavljam zgodovinske teme in zgodovinske motive v njegovem romanesknem opusu. Jančar je v svojih romanih po zgodovinski tematiki posegal že od samega začetka ustvarjanja. Zanimala ga je grška mitologija, tuj mu ni bil niti čas antike, nadvse ga je zanimalo obdobje 17. in 18. stoletja, čas, ko je prevladal barok, ko so sežigali čarovnice in ko je po Evropi divjala kuga. V romanih je moč zaslediti tudi tematiko predvojnega, medvojnega in povojnega obdobja na slovenskih tleh pa tudi zgodovinski motivi so povezani z omenjenimi obdobji. Slednji se nanašajo tako na osebe kot na dogodke iz zgodovine. Jančar je napisal romane, ki so dobili oznako zgodovinski roman; v njih je zgodovinska tematika zasnovana širše. Ponekod pa se zgodovina pojavlja le kot motiv, torej Jančar skozi zgodovinska dejstva predstavlja sodobnega človeka in družbo. V njegovih delih se pogosto pojavljajo motivi iz zgodovine, ne samo v romanih, tudi v kratki prozi in dramatiki. Jančar zelo spretno prepleta preteklost s sedanjostjo, tako da včasih ne vemo, kateri čas je realni in kateri fiktivni. Jančarjeve stvaritve niso noben produkt okolja, pač pa so rezultat njegovega mišljenja.
Ključne besede: Drago Jančar, zgodovina, tema, motiv.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 3183; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (905,67 KB)

3.
POETIKA ROMANOV DRAGA JANČARJA: TO NOČ SEM JO VIDEL, DREVO BREZ IMENA IN GRADITELJ
Alenka Korbun, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poetiko romanov Draga Jančarja, in sicer To noč sem jo videl, Drevo brez imena in Graditelj, ki so izhajali med letoma 2006 in 2010. Izbrani romani z zgodovinsko, vojno in ljubezensko tematiko temeljijo na podobnih motivih, temah in idejah. Osrednja tema druge svetovne vojne in komunistične revolucije na Slovenskem se zrcali v motivih vojsk (partizani, domobranci, četniki, nacisti, itd.) in v motivih avtoritarne oblasti, ki izvaja nasilje nad posameznikom. Vpogled v krizni čas vojne in revolucije je podan z različnih strani: poražene in zmagovalne. Osrednja tema romanov se prepleta s temo ljubezni in z eksistencialno tematiko (notranje stiske, strahovi, paranoje, dvomi, zaskrbljenost). Po idejni plati romani svarijo pred ideologijami, ki totalitarnim mehanizmom nasilja služijo kot orodje za vladanje in slepilo za množice. Literarni junaki, največkrat individualisti, želijo živeti izven ideologije in nočejo biti ujeti v »kolesu zgodovine«. Jančarjev slog in tehnike pisanja v izbranih romanih nihajo med zmernim modernizmom (To noč sem jo videl, Graditelj) in radikalnejšim, bolj eksperimentalnim modernizmom (Drevo brez imena). Med postmodernističnimi pripovednimi postopki izstopa medbesedilnost oz. citatnost. Jančar se v treh romanih poglablja v temne strani življenja, razkriva neprijetno resnico oz. zamolčano zgodovino. O krivicah in krutostih nekega »ostrega in surovega časa« pripoveduje bodisi objektivno z distance bodisi subjektivno, angažirano in z moralnim poslanstvom.
Ključne besede: Drago Jančar, roman, To noč sem jo videl, Drevo brez imena, Graditelj, druga svetovna vojna, komunistična revolucija, eksistencializem, modernizem, postmodernizem, literarni angažma.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 4300; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (827,04 KB)

4.
MODERNISTIČNE IN POSTMODERNISTIČNE SESTAVINE V KRATKI PROZI DRAGA JANČARJA
Maja Sterger, 2014, diplomsko delo

Opis: Drago Jančar je eden izmed tistih slovenskih avtorjev, ki je znan tudi v širšem evropskem in svetovnem svetu. Njegovo literarno ustvarjanje ni ozko usmerjeno in ga ne moremo šteti zgolj za predstavnika le enega literarnega obdobja, temveč s svojimi literarnimi deli pripada različnim obdobjem književnosti. Tako tudi iz pričujočega diplomskega dela izhaja dejstvo, da kratke proze Draga Jančarja ne moremo enostavno razdeliti na dela, ki vsebujejo zgolj in le modernistične sestavine ter dela, ki vsebujejo zgolj in le postmodernistične sestavine. Govorimo lahko o tem, da zbirki novel Romanje gospoda Houžvičke in O bledem hudodelcu vsebujeta več modernističnih sestavin. Te so: omejen pripovedni čas; ni vsevednega pripovedovalca; selekcija osebnega pogleda; ni kronološkega zaporedja; stavki so nelogični in nesmiselni; zgodba se opušča; mešata se realnost in fantazija; osrednji literarni lik je žrtev družbe; uporaba nerazkritega citata, ki je v bistvu zašifrirano besedilo. Zbirko Smrt pri Mariji Snežni uvrščamo med tako imenovane prehodne zbirke, saj so nekatere novele bolj modernistične, nekatere pa bolj postmodernistične. Na drugi strani pa imamo zbirke Pogled angela, Augsburg in druge resnične pripovedi, Ultima Creatura, Prikazen iz Rovenske ter Človek, ki je pogledal v tolmun, ki uporabljajo več postmodernističnih sestavin. Te so: opuščanje toka zavesti; družbena kritičnost; uporaba zgodovinskih in fantazijskih motivov; ni velikih zgodb – človek se obravnava kot individuum; obravnava starih snovi, oblik in zvrsti; avtorji niso enotni; hibridnost, fragmentarnost, odmik od visoke literature ter približanje trivialni, žanrski literaturi; opis drobnih, intimnih pripetljajev; mehčanje subjekta – posameznik je brez opore; ni absolutne resnice; citati so razkriti – besedilo ni zašifrirano; osrednja tema in motiv sta zgodovina in usoda; meja med resničnostjo in fikcijo je zabrisana.
Ključne besede: Drago Jančar, modernizem, postmodernizem, kratka proza.
Objavljeno: 09.10.2014; Ogledov: 1747; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (420,84 KB)

5.
Pripovedovalec, fokalizacija in avtorjev glas v krajših pripovedih Draga Jančarja
Miran Štuhec, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Prvi cilj razprave je določiti narativno strukturo Jančarjevih kratkih proz in novel oziroma prepoznati mehanizem, ki v invariantni obliki deluje v posameznih besedilih. Drugi je usmerjen k signalom, ki z avtorjevim glasom in prek besedja ter skozi poetiko pogleda presevajo posamezna besedila iz korpusa.
Ključne besede: slovenska književnost, literarna teorija, kratka proza, narativnost, novela, pripovedovalec, avtorjev glas, fokalizacija, poetika pogleda, Drago Jančar
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 712; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (173,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Ogoljavanje identiteta stranca
Ivana Latković, Zvonko Kovač, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: U širokom spektru pojavnih oblika povijesnog žanra, roman Drage Jančara Galijot tematiziranjem lika stranca postavlja tu problematiku kao svojevrsni semantičko – idejni čvor ovoga romana te ona kao takva ujedno predstavlja i optimalnu polaznu točku u njegovu interpretacijsko – analitičkom činu.
Ključne besede: reformacija, protireformacija, zgodovinski roman, književnost, Slovenija, Drago Jančar, Galjot
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 196; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (265,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici