| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA IZVOZNEGA POSLA V PODJETJU METAL RAVNE D.O.O.
Adrijana Uršnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Izvedba zunanjetrgovinskega posla ima določene posebnosti, po katerih se bistveno razlikuje od izvedbe podobnega posla v notranjem blagovnem prometu. Bistvena značilnost zunanje trgovine, po kateri se loči od notranje trgovine, je dejstvo, da poslovanje poteka med partnerjema, ki sta v različnih državah. Pri poslovanju s partnerji v drugih državah je zelo pomembno, da se za jezik sporazumevanja izbere jezik, ki je razumljiv obema partnerjema. Poleg tega pa je zelo pomembno, da podjetje pozna zunanjetrgovinske predpise, kot so devizno poslovanje, carinski postopki ter špedicije, transport in zavarovanja. Posle je potrebno obravnavati na visoki ravni zahtevnosti, jih voditi in spremljati skozi celoten postopek, od začetka do konca. Pri vseh poslih je potrebna točnost in natančnost, saj gre za uspešnost in ugled podjetja v mednarodnem merilu. Ni dovolj poznati samo predpisov svoje države, ampak kar se da dobro tudi predpise druge države. Tu ne smemo pozabiti, da se pri zunanjetrgovinskem poslovanju ne srečujemo samo z različno zakonodajo, ampak tudi z različnimi gospodarskimi in političnimi sistemi, različnimi navadami in tudi mentaliteto ljudi.
Ključne besede: intrakomunitarni promet, izvozne oblike, Metal Ravne, odprema v države članice, izvozni postopek.
Objavljeno: 04.12.2009; Ogledov: 1635; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (5,23 MB)

2.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Ključne besede: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2765; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (938,61 KB)

3.
PRIMERJAVA TROŠARIN MED SLOVENIJO IN IZBRANIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI EU
Maja Kašnik, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo prikazali osnovne značilnosti trošarinskih izdelkov ter spremembe trošarin in predvideno gibanje trošarin v prihodnosti, ter naredili primerjavo trošarinskih stopenj izbranih držav članic Evropske unije, vključno Slovenije. Analizirali smo tudi vpliv trošarin na proračun Republike Slovenije in proračune izbranih držav članic Evropske unije. Višino trošarin si države članice določajo same, Evropska unija jim samo predpiše minimalno trošarino. Na osnovi višine trošarin med izbranimi državami članicami Evropske unije ugotavljamo, da so slovenske trošarine primerljive s trošarinami v izbranih državah članicah Evropske unije.
Ključne besede: Ključne besede: • Trošarinski izdelki • Proračun • Države članice Evropske unije • Trošarinska stopnja
Objavljeno: 06.12.2010; Ogledov: 2653; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (408,43 KB)

4.
Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu
Zlatka Markovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom 'Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu' seznanja z novim obsegom in vsebino pravic pacientov držav članic Evropske unije, ki jih v zdravstvenih sistemih držav članic uvaja nedolgo sprejeta Direktiva 2011/24/EU. Direktiva, ki je komaj začela veljati, in rok za implementacijo katere se bo iztekel 25.10.2013, predstavlja prvo pravo dejanje zakonodajalca Evropske unije za poenotenje zdravstvenega varstva v državah članicah. Ugotovljeno je bilo, da se znotraj Evropske unije zdravstveni sistemi držav članic preveč razlikujejo in da prihaja zaradi tega do neenakopravnosti pravic pacientov iz različnih držav članic, zato se zdi sprejem navedene direktive nujen in ustrezen. Temelj diplomskega dela predstavljajo vsebinske določbe direktive, ki paciente in njihove pravice zadevajo neposredno. Osredotočenost dela je zgolj na pomenu sprejema Direktive 2011/24/EU za slovenski zdravstveni sistem, pri tem pa je prikazana primerjava veljavne ureditve z anticipirano ureditvijo slovenske zakonodaje s področja zdravstvenega varstva, ki bo sprejeta v okviru implementacije Direktive 2011/24/EU. Podana je tudi kritična opredelitev ustreznosti določb sprejete direktive. Za dve pravici pacientov, ki v slovenskem zdravstvenem sistemu spadata med najbolj sporne, to sta pravica do spoštovanja pacientovega časa in s tem v zvezi problematika čakalnih dob, ter pravica do drugega mnenja, pa je konkretneje predstavljena ureditev, ki jo je mogoče pričakovati kot posledico sprejema zadevne direktive.
Ključne besede: Evropska unija, države članice, prosto opravljanje storitev, Direktiva 2011/24/EU, čezmejno zdravstveno varstvo, pravice pacientov, bolnišnična oskrba, povračilo stroškov, predhodna odobritev, drugo mnenje.
Objavljeno: 25.07.2011; Ogledov: 4425; Prenosov: 569
.pdf Celotno besedilo (977,28 KB)

5.
DENARNO KAZNOVANJE DRŽAV ČLANIC EU PO LIZBONSKI POGODBI
Saša Grlj, 2014, diplomsko delo

Opis: Za uspeh Evropske unije je bistvenega pomena, da države članice spoštujejo prevzete obveznosti oziroma da se vzdržijo kršitev prava EU. V tem pogledu sta možnost uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev zoper države članice v skladu s členom 258 PDEU in postopka za naložitev denarnih sankcij v skladu s členom 260 PDEU, v kolikor države članice še naprej kršijo pravo EU, de facto pomembna instrumenta. Mehanizem denarnega kaznovanja držav članic pa mora biti tudi učinkovit in sposoben hitrega odziva na kršitve ter usmerjen v cilj čimprejšnje zagotovitve skladnosti s pravom EU. Ker dosedanja ureditev teh »standardov« ni dosegala v tolikšni meri, kot bi si EU želela, je Lizbonska pogodba naredila korak dalje in določila nekatere novosti, ki naj bi še dodatno povečale učinkovitost denarnih sankcij. Namen diplomskega dela je tako predstaviti politično občutljivo področje javnopravnega varstva, to je denarno sankcioniranje držav članic. V tej zvezi je najprej obravnavan zgodovinski aspekt tega instrumenta, osrednjega pomena pa je preučitev dveh sprememb, ki jih je na tem področju uvedla Lizbonska pogodba, ter problematika denarnih sankcij, ki lahko doletijo državo članico kršiteljico.
Ključne besede: kršitve prava EU, člen 260(2) PDEU, člen 260(3) PDEU, denarne sankcije zoper države članice zaradi kršitev prava EU.
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 1279; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (764,83 KB)

6.
7.
PRAVICA DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV DO PREBIVANJA V EU PO RAZVEZI
Anamarija Krpina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga analizira sodbo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče EU) v zadevi Singh in drugi, v kateri je Sodišče EU podalo razlago o tem, da zakonec ohrani pravico do prebivanja v primeru razveze, če je ob začetku postopka za razvezo zakonske zveze, državljan Unije v državi članici gostiteljici. Čeprav državljan tretje države izpolnjuje pogoj za ohranitev pravice do prebivanja, ker je zakonska zveza trajala več kot tri leta, od tega eno leto v državi članici gostiteljici, vseeno ne ohrani pravice do prebivanja, če je pred začetkom postopka za razvezo državljan Unije odšel iz države članice gostiteljice. To pravico izgubi že z odhodom zakonca in jo z razvezo ne pridobi nazaj. Naloga analizira tudi pojem »zadostna sredstva«, ki se zahteva kot pogoj za prebivanje državljana Unije, na ozemlju države članice gostiteljice daljšem od treh mesecev. Ti pravico pridobijo tudi, če sredstva delno temeljijo na sredstvih zakonca, ki je državljan tretje države, ta pa ima pravico opravljati delo po pravu EU z namenom, da takšna sredstva zagotovi.
Ključne besede: Direktiva 2004/38/ES, pravica do prebivanja družinskih članov državljana Unije, ohranitev pravice do prebivanja državljana tretje države po odhodu zakonca, državljana Unije iz države članice gostiteljice in kasnejši razvezi, zadostna sredstva, upoštevanje sredstev zakonca državljana tretje države.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 494; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (890,34 KB)

8.
Prost pretok blaga po odločbi sodišča EU v zadevi Ålands Vindkraft
Sabina Rogan, 2016, diplomsko delo

Opis: Zagotoviti prost pretok blaga med državami članicami brez ovir je temeljno načelo Evropske unije. Prost pretok blaga zajema tudi prost pretok električne energije, kljub temu, da bi marsikdo najverjetneje podvomil v elektriko kot pojem blaga. Sodišče EU je v sodni praksi potrdilo, da je elektrika blago. Posledično to pomeni tudi, da so ukrepi, ki omejujejo električno energijo, zajeti v obseg členov Pogodbe o delovanju EU, ki urejajo prost pretok blaga in prepovedujejo kakršnekoli ukrepi, ki bi to preprečevali. Poleg zagotovitve prostega pretoka blaga, je tudi vzpostavitev skupnega energetskega trga eden izmed najpomembnejših ciljev Evropske unije, EU pa si za vzpostavitev omenjenega trga prizadeva znotraj energetske politike EU. V okviru energetske politike si EU poleg tega, da si prizadeva vzpostaviti skupni energetski trg, prizadeva tudi spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, kar je posledica vedno večje zavesti o pomembnosti varstva okolja in nevarnosti podnebnih sprememb. Obnovljivi viri energije so danes eden izmed najpomembnejših elementov za doseganje enega izmed v sodobnem času najpomembnejšega cilja EU, tj. varstva okolja in preprečevanja podnebnih sprememb. Kljub prizadevanjem EU za skupni energetski trg, pa ta cilj ostaja še naprej le cilj, ki ga je potrebno doseči v prihodnosti. Tudi sama zakonodaja EU, predvsem Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, ki je trenutno eden izmed najpomembnejših aktov na tem področju, upočasnjuje doseganje tega cilja. Direktiva namreč dopušča državam članicam ukrepe, ki omejujejo prost pretok električne energije, pri čemer pa se postavlja vprašanje skladnosti sekundarne zakonodaje s primarno zakonodajo EU. Družba Ålands Vindkraft je finski proizvajalec električne energije in je zaprosila za dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov na Švedskem. Švedski nacionalni program podpore, ki določa dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje elektrike iz obnovljivih virov, pridržuje upravičenost do dodelitve zelenih certifikatov za družbe, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, ki se nahajajo na švedskem ozemlju. Družba Ålands Vindkraft je vložila tožbo pri Upravnem sodišču v Linköpingenu zoper švedsko agencijo za energijo Energimyndigheten, pri čemer je trdila, da švedsko pravo s tem, ko pridržuje dodelitev zelenih certifikatov le za domače proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov, krši člen 34 PDEU in da tak ukrep ne more biti opravičen na podlagi varstva okolja. Upravno sodišče je kasneje postavilo tri ključna predhodna vprašanja Sodišču EU. Sodišče EU je v sodbi sicer ugotovilo, da nacionalni program podpore Švedske za spodbujanje nacionalne proizvodnje zelene električne energije, ki je v skladu z Direktivo 2009/28/ES, da gre za ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, vendar pa je poudarilo, da je ukrep opravičen iz razloga varstva okolja. Sodišče EU je torej neposredno diskriminatoren ukrep opravičilo na podlagi obvezne zahteve in ne na podlagi 36 PDEU.
Ključne besede: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska Unija, zadeva Ålands Vindkraft nacionalni programi podpore za dodelitev zelenih certifikatov, pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve, zavrnitev dodelitve zelenih certifikatov za proizvodne naprave izven ozemlja zadevne države članice.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 1849; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (306,21 KB)

9.
Primerjalna analiza ureditve volitev v Evropski parlament (v 28 državah članicah)
Mateja Ertl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana ureditev volitev v Evropski parlament, s poudarkom na primerjavi ureditve med 28 državami članicami. Najprej je predstavljen sam pojem, pomen in razvoj volitev v Evropski parlament. Diplomska naloge je razdeljena na dva sklopa in sicer ureditev volitev v Evropski parlament, kot jo določa evropska zakonodaja in na del, kjer je ureditev določenih vprašanj prepuščena posamezni državi članici. Na ravni evropske zakonodaje je poudarek na določbah o predstavnikih Evropskega parlamenta, na ureditev volilnega sistema in načelu državljanstva Evropske unije in s tem povezane volilne pravice. Drugi del vsebuje primerjalno analizo ureditve volilnega sistema držav članic. Oba dela se v resnici prepletata, saj evropska zakonodaja postavlja temelj, v okviru katerega se lahko zakonodaje držav članic gibajo. Evropska zakonodaja določa le nekatere skupne elemente volitev, kot so petletna mandatna doba parlamenta, omejitev števila vseh poslancev (750 +1) in njihovo razporeditev po državah (najmanj 6 in največ 96 poslancev), dneve za izvedbo volitev (med četrtkom in nedeljo), določbe o nezdružljivosti funkcij in, z zadnjo spremembo Bruseljskega akta, tudi določbo o enotnem – proporcionalnem volilnem sistemu. Ostali volilni elementi, kot so pogoji za kandidiranje na volitvah v Evropski parlament, pogoji za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice, določbe o volilnih enotah, volilnem pragu in formuli za razdelitev volilnih glasov so prepuščeni zakonodajam držav članic. Prav tako se države članice same odločijo o telesu, ki bo potrjevalo mandate in obravnavalo morebitne pritožbe. Najprej se potrditvi mandat poslanca v oviru države članice, nato se izvede potrditev še v okviru Evropskega parlamenta.
Ključne besede: volitve v Evropski parlament, volilna pravica, volilne enote, volilni prag, volilne formule, kandidiranje, evropsko državljanstvo, države članice.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 512; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (652,44 KB)

10.
Harmonizacija evropskega družinskega prava ter vpliv na slovensko družinsko zakonodajo
Jakob Mavrin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan proces harmonizacije Evropskega družinskega prava ter posledično njegov vpliv na slovensko družinsko zakonodajo. Delo prikazuje delovanje pomembnejših organizacij, ki imajo veljavo pri prizadevanju poenotenja in prilagajanja družinskega prava v Evropski uniji. Najprej smo prikazali vzroke za harmonizacijo in pristojnosti EU pri omenjenemu pristopu. Nadaljevali smo z uredbami, jih analizirali ter vsebinsko povzeli. V zvezi z delovanjem Sodišča Evropske unije smo izpostavili pomembnosti ter obravnavali vplivne primere. Posvetili smo se Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnim svoboščinam in Evropskem sodišču za človekove pravice, ki deluje v okviru Sveta Evrope. Nadaljevali smo z organizacijo CEFL, povzeli načela Evropskega prava, ki predstavljajo modern sklop ne zavezujočih družinskih načel. Za konec smo analizirali na referendumu ovržena Družinski zakonik in novelo zakona ZZZDR-D ter poskušali ugotoviti vpliv delovanja zgoraj navedenih organizacij na področje družinskega prava v Republiki Slovenji.
Ključne besede: harmonizacija, poenotenje, družina, družinsko pravo, države članice, pravni sistemi.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 398; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici