1. Podpora družine mladostniku z downovim sindromomAna Sešel, 2021, diplomsko delo Opis: Družinske skupnosti, ki imajo v svoji sredi člana z Downovim sindromom, se v vsakdanjem življenju srečujejo s številnimi izzivi. Otrok in kasneje mladostnik z Downovim sindromom za svoj optimalen razvoj potrebuje ustrezno podporo, pomoč in vzpodbudo, v prvi vrsti s strani najožjih družinskih članov. Namen zaključnega dela je predstaviti Downov sindrom in skozi intervjuje ugotoviti, kakšna je stopnja podpore, ki jo je mladostnik s to diagnozo deležen s strani svoje družine. V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo dela. Pri teoretičnem delu smo uporabili opisno metodo dela ter iskali in analizirali znanstvene in strokovne vire, za zbiranje podatkov pa smo uporabili tehniko intervjuja. Ugotovili smo, da mladostnik z Downovim sindromom potrebuje veliko več podpore pri opravljanju življenjskih aktivnosti kot mladostnik brez omenjene bolezni. Po analizi treh intervjujev smo izpostavili proste kode, ki smo jih razvrstili v 82 podkategorij. Ugotovljeno je bilo, da mladostnik z Downovim sindromom s strani svoje družine potrebuje podporo pri vsakdanjih opravilih, zlasti tistih, ki zahtevajo uporabo fine motorike, in da so pomanjkanje informacij, nejasna navodila ter neodgovorjena vprašanja le nekatere izmed težav, s katerimi se srečujejo družine, ki želijo svojim otrokom z Downovim sindromom zagotoviti ustrezno podporo.
Stopnja podpore, ki jo je deležen mladostnik z Downovim sindromom, je precej individualno pogojena z njegovo stopnjo samostojnosti. Pomembno je, da družine prejmejo dovolj ustreznega znanja in navodil, kako pomagati in podpreti takega otroka.
Ključne besede: Downov sindrom, značilnosti Downovega sindroma, podpora mladostniku z Downovim sindromom
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1080; Prenosov: 170
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
2. POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERAJasna Peter, 2019, magistrsko delo Opis: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015).
V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca.
V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje).
Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2019; Ogledov: 2234; Prenosov: 362
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. ZDRAVSTVENA NEGA PREDŠOLSKEGA OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOMKlaudija Šebjanič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili Downov sindrom, opisali smo najpogostejše telesne, vedenjske in zdravstvene značilnosti Downovega sindroma. V okviru konceptualnega modela Virginie Henderson smo opisali 14. osnovnih življenjskih aktivnosti in proces zdravstvene nege. Z raziskavo in načrtovanjem procesa zdravstvene nege smo želeli ugotoviti, pri katerih osnovnih življenjskih aktivnostih potrebuje predšolski otrok z Downovim sindromom pomoč staršev oziroma svojcev.
Metodologija raziskovanja: Empirični del diplomskega dela je temeljil na kvalitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo študijo primera. Informacije smo dobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja staršev in opazovanjem obolele deklice.
Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da imajo starši zelo veliko vlogo pri razvoju predšolskega otroka z Downovim sindromom. Deklica potrebuje največ pomoči ali nadzora staršev pri naslednjih življenjskih aktivnostih: prehranjevanju in pitju, odvajanju in izločanju, gibanju in ustrezni legi, oblačenju, čistoči in negi telesa, izogibanju nevarnostim v okolju, komunikaciji in učenju, razvedrilu in rekreaciji. Ugotovili smo, da morajo biti starši aktivno vključeni v proces zdravstvene nege, glede na dekličine zmožnosti.
Diskusija in zaključek: V zdravstveni negi je zelo pomembno medsebojno delovanje staršev in vseh zdravstvenih delavcev, saj le tako lahko predšolskemu otroku z Downovim sindromom zagotovijo kakovostno in predvsem individualno zdravstveno nego. Ta mu pomaga pri osvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k čim veji meri samostojnosti.
Ključne besede: Downov sindrom, otrok, osnovne življenjske aktivnosti, konceptualni model V. Henderson, študija primera.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 2996; Prenosov: 329
Celotno besedilo (796,79 KB) |
4. VPLIV ZGODNJE OBRAVNAVE IN IZOBRAŽEVANJA NA KAKOVOST ŽIVLJENJA OSEB Z DOWNOVIM SINDROMOM IN NJIHOVIH DRUŽINUrška Zorc, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali Downov sindrom, predstavili program zgodnje obravnave in Društvo Downov sindrom Slovenija ter problematiko inkluzije in izobraževanja oseb z Downovim sindromom.
Downov sindrom je stanje spočetega otroka, ki ga povzroča trisomija enaindvajsetega kromosoma v celicah novorojenčka in se kaže kot upočasnjen telesni in duševni razvoj otroka. Odraža se v raznih telesnih in vedenjskih posebnostih. Duševne zmožnosti ljudi z Downovim sindromom so sicer ovirane, vendar lahko ljudje z Downovim sindromom ob podpori staršev in sistema živijo sorazmerno kakovostno življenje.
V raziskovalnem delu naloge je izdelana analiza ankete, ki smo jo izvedli med starši otrok z Downovim sindromom. V raziskavi smo ugotavljali, koliko so otroci z Downovim sindromom vključeni v programe zgodnje obravnave, katere so težave staršev pri izvajanju teh programov in kakšen učinek ima program zgodnje obravnave.
Ključne besede: Izobraževanje, Downov sindrom, Društvo Downov sindrom Slovenija, zgodnja obravnava, kakovost življenja.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1466; Prenosov: 261
Celotno besedilo (1,23 MB) |
5. Slikanice, primerne za branje ljudi s posebniim potrebamiKarin Vajs, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Slikanice, primerne za branje ljudi s posebnimi potrebami sem na kratko predstavila teorijo slikanice, lahko branje, namenjeno osebam s posebnimi potrebami, celostno branje slikanic za branje odraslih z motnjami v duševnem razvoju in Downov sindrom.
V praktičnem delu sem se podrobneje analizirala štiri slikanice iz zbirke o Bibi in Gustiju avtorice Ide Mlakar. V sami analizi sem se posvetila tako besedilu kot tudi ilustracijam in analizirala interakcijo med njima. Vsako od štirih slikanic sem prebrala 18-letnemu dekletu (v nadaljevanju Mojca), ki je obravnavane slikanice tudi samostojno obnovila. Na podlagi njene obnove sem zapisala povzetek obnove in njenega razumevanja ter razhajanje med zgodbo in njeno obnovo.
Pri pisanju diplomskega dela sem v teoretičnem delu uporabila deskriptivno metodo, saj sem podajala že znana dejstva iz literature. V praktičnem delu sem uporabila metodo analize, sinteze in metodo praktičnega dela. Vzorec predstavlja 18-letno dekle Mojca z Downovim sindromom.
Ključne besede: branje za ljudi s posebnimi potrebami, lahko branje, Downov sindrom, Ida Mlakar, Bibi in Gusti, slikanica
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1701; Prenosov: 250
Celotno besedilo (634,28 KB) |
6. Blagodejni učinki glasbe na osebe z Downovim sindromomPolona Prosen, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot praktično delo. Obravnava osebe z Downovim sindromom, njihov razvoj, telesne značilnosti in sposobnosti. Vključuje inkluzijo otrok s posebnimi potrebami, vrste izobraževalnih programov ter pregled zavodov in centrov po Sloveniji. Preučuje tudi zdravilne učinke glasbe, tako na zdravega človeka, kot na osebo s posebnimi potrebami. V magistrski nalogi so prikazane tudi konkretne vaje ob glasbi, ki so namenjene sprostitvi, zmanjšanju stresa, lajšanju bolečin, prav tako pripomorejo k izboljšanju pozornosti, koncentracije, pomnjenja ter k izboljšanju socialne interakcije.
V drugem, praktičnem delu magistrske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila opravljena v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi. Vanjo je bilo vključenih pet različno starih otrok z Downovim sindromom. Zanimalo nas je, kako posamezniki z omenjeno motnjo doživljajo glasbo in kakšna čustva jih spremljajo ob glasbeni aktivnosti. Pri ugotavljanju razlik sta bila upoštevana spol in starost posameznikov. Raziskali smo, kaj jim pri glasbi povzroča največ težav ter katera so njihova močna področja. Preverili smo tudi, v kolikšnem času in s kakšnimi rezultati se lahko skupina petih učencev, ki so različnega spola, različne starosti in imajo različno stopnjo motnje, nauči ljudsko pesem.
Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, Downov sindrom, pozitivni učinki glasbe, zvok, skupinsko muziciranje
Objavljeno v DKUM: 11.08.2016; Ogledov: 2189; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,67 MB) |
7. SODOBNI PRISTOPI OBRAVNAVE OSEB Z DOWNOVIM SINDROMOMMojca Lenart, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča. V diplomskem delu smo predstavili Downov sindrom, sodobne pristope obravnav oseb z Downovim sindromom in zdravstveno obravnavo otroka z Downovim sindromom. Opisali smo, kaj je Downov sindrom, zakaj nastane in njegove značilnosti. Predstavili smo sodobne procese obravnav, v katere so vključene osebe z Downovim sindromom, ki bivajo v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja v Dornavi.
Raziskovalna metodologija. Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija. S primarnimi in sekundarnimi viri (z udeležbo na delovni enoti, kjer biva uporabnica, z intervjujem zaposlenih na delovni enoti in empiričnih evidencah, zbranih v dosjejih o primeru) smo izvedli študijo primera.
Rezultati. Ugotovili smo, da 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson zagotavlja kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego deklice z Downovim sindromom. Sodobni pristopi obravnav in programov v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava dekličino življenje približajo življenju, ki ga živijo ljudje, ki teh motenj nimajo.
Diskusija in zaključek. Medicinska sestra, ki pri osebah z Downovim sindromom izvaja zdravstveno nego, mora dobro poznati značilnosti tega sindroma in individualne potrebe posameznika. Potrebnega je veliko strokovnega znanja, praktičnih izkušenj, potrpežljivosti, opazovanja in empatije ter sprotnega prilagajanja individualnega načrta potrebam posameznika.
Ključne besede: Downov sindrom, medicinska sestra, zdravstvena nega, lastnosti otrok, ZUDV Dornava, sodobni pristopi obravnave.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2528; Prenosov: 419
Celotno besedilo (827,56 KB) |
8. OBRAVNAVA OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOMDoroteja Trdin, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen otrok z Downovim sindromom. Downov sindrom ali trisomija 21 je kromosomska motnja, ki povzroča prirojene anomalije in kognitivno – gibalni zaostanek. Otroci s to obliko kromosomske anomalije so pri nas obravnavani v razvojni ambulanti, kjer ocenjujejo, testirajo in spodbujajo njihove razvojne sposobnosti. Naloga medicinske sestre v razvojni ambulanti je ena izmed njenih zahtevnejših nalog, saj mora z ustrezno komunikacijo in dobrim strokovnim znanjem znati stati ob strani staršem in otroku, ter se ob enem kakovostno vključevati v zdravstveno obravnavo. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti predvsem ali imajo ti otroci več zdravstvenih težav kot njihovi sovrstniki ter izpostaviti njihove aktualne in potencialne negovalne probleme.
Ključne besede: Downov sindrom, otrok, razvoj, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 01.09.2015; Ogledov: 2466; Prenosov: 541
Celotno besedilo (508,08 KB) |
9. OSVEŠČENOST MLADOSTNIKOV O DOWNOVEM SINDROMULarisa Rosić, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Downov sindrom nastane pri spremembi dednega materiala, kar pomeni, da imajo bolniki 46 (23 parov) 47 – kromosom 21 se pojavi trikrat namesto dvakrat in ta motnja vodi do duševne in telesne prizadetosti. Kaj pri delitvi povzroči napako, ni znano, vendar pa se prizadetost razlikuje od otroka do otroka. Kljub temu, da so ljudje seznanjeni z imenom Downov sindrom, gledajo na te ljudi z različnih pogledov. Velikokrat so ti ljudje deležni nepravilnega pristopa, nesprejetosti okolice ter izoliranosti. Ne samo da slednje daje ljudem z Downovim sindromom občutek manjvrednosti in prizadetosti, ampak ta negativni odnos vpliva tudi na celotno družino.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na deskriptivni in analitični metodi dela. Raziskavo smo opravljali v mesecu novembru 2014. Za pridobitev želenih podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je obsegal 18 vprašanj. V anketi je sodelovalo 120 študentov dveh fakultet v Mariboru.
Rezultati: : Ugotovili, da so že vsi anketiranci slišali za Downov sindrom, med drugim pa smo ugotovili tudi boljše poznavanje Downovega sindroma pri študentih Fakultete za zdravstvene vede kot pri študentih Pedagoške fakultete. Rezultati so tudi pokazali deljena mnenja o sprejetosti ljudi z Downovim sindromom, saj je 35 % študentov obeh fakultet mnenja, da so ljudje z Downovim sindromom drugačni od drugih ljudi.
Sklep: kljub temu, da so ljudje dandanes obveščeni in vedo, kaj predstavlja Downov sindrom ter kaj ga povzroči, se pojavlja vprašanje, ali ljudje sprejemajo ljudi, ki so drugačni od nas, in na kakšen način gledajo na njih. Zato je tudi toliko bolj pomembna vloga medicinske sestre na področju promocije zdravja, da le-ta ljudi osvešča o pomembnosti sprejemanja drugačnosti pri drugih ljudeh in jih pouči tudi o pravilnem pristopu.
Ključne besede: Downov sindrom, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 20.08.2015; Ogledov: 2897; Prenosov: 235
Celotno besedilo (602,94 KB) |
10. DOWNOV SINDROM - ZDRAVSTVENI VIDIK S POUDARKOM NA IZOBRAŽEVANJUAna Veber, 2014, diplomsko delo Opis: Downov sindrom ali Trisomija 21 je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom, torej ima človek tri kromosome 21 namesto dveh. Večina primerov Downovega sindroma ni podedovana, samo eden od stotih primerov kaže na to, da je sindrom podedovan po materi ali očetu. Tveganje, da se rodi otrok z Downovim sindromom, raste sorazmerno s starostjo matere, stopnja tveganja se občutno poveča med 35. in 40. letom starosti.
Skoraj vsako nosečnico skrbi, da bi se ji rodil otrok s hujšimi prirojenimi nepravilnostmi. Nekatere od teh nepravilnosti je mogoče danes odkriti že med nosečnostjo s presejalnimi in diagnostičnimi testi. S prvimi se ugotavlja zgolj povečano tveganje, diagnostični testi pa so tisti, ki dokončno potrdijo ali ovržejo kromosomsko nepravilnost.
Po osvoboditvi oziroma drugi svetovni vojni smo gradili nov sistem vzgoje in izobraževanja za posameznike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, tako imenovan sistem posebnega šolstva. Nova paradigma na področju razumevanja otrok s posebnimi potrebami opušča segregativno pojmovanje in uvaja integrativno, v zadnjem času pa se v svetu bolj kot integracija uveljavlja inkluzija, ki naj bi bila integraciji nadrejen pojem, saj predstavlja višjo stopnjo v humanizaciji odnosov v družbi in pot k resničnemu sobivanju različnih posameznikov.
Ključni namen nove zakonodaje po osamosvojitvi Republike Slovenije je bil zmanjšanje ločenih oblik šolanja in vpeljava inkluzivnih in prožnejših oblik šolanja otrok s posebnimi potrebami. Predšolski otroci z Downovim sindromom se lahko vključijo v razvojne oddelke vrtcev ali v redne oddelke vrtcev, kjer so deležni dodatne specialno- pedagoške pomoči. Na področju osnovnošolskega izobraževanja starši in otroci z Downovim sindromom za enkrat nimajo možnosti izbire med večinsko in specializirano šolo. Drugje v Evropi tem otrokom že omogočajo šolanje v rednih šolah in prav oni so tisti v skupini otrok s posebnimi potrebami, ki se najbolj uspešno vključijo v redne šole.
Ključne besede: Downov sindrom, otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, presejalni testi, diagnostični testi, integracija, inkluzija.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2014; Ogledov: 2972; Prenosov: 654
Celotno besedilo (1,37 MB) |
