1. Analiza obravnave tabujev v učbeniškem gradivu za predmet Družba in etika, Državljanska vzgoja in etika oziroma Državljanska in domovinska vzgoja ter etika : magistrsko deloAmadeja Žökš, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazana obravnava tematik, ki jih sodobna družba pogosto dojema kot tabuje, v nekaterih osnovnošolskih učbenikih in delovnih zvezkih predmeta DDKE in njegovih predhodnikov Etika in družba ter Državljanska vzgoja in etika. Vsi trije so bili, vsak v svojem časovnem obdobju, del slovenskega kurikuluma vse od osamosvojitve leta 1991. Raziskava je bila izvedena na primeru sedmih osnovnošolskih učbenikov in štirih pripadajočih delovnih zvezkov. V teoretičnem delu so predstavljeni najpogostejši tabuji, ki so bili vodilo za analizo vsebine učbenikov. Obravnavo tabuiziranih tem v posameznih učbenikih smo nato izvedli z metodo analize vsebine. Rezultati raziskave so pokazali, da so v novejših učbenikih iz obravnave povsem odstranjene le redke občutljive teme. Na drugi strani so rezultati pokazali tudi, da so nekatere občutljive teme, kot so denimo vojna, neenakost in politika, v novejših učbenikih obravnavane še bolj natančno kot v starejših.
Ključne besede: tabu, učbeniško gradivo, primerjava učbenikov, Domovinska in državljanska kultura in etika
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. Terensko delo pri predmetu domovinska in državljanska kultura ter etika : magistrsko deloZala Virant, 2022, magistrsko delo Opis: Osnovni namen magistrskega dela je proučevanje različnih vidikov vključenosti terenskega dela v pouk domovinske in državljanske kulture ter etike v slovenski osnovni šoli. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in predstavili njegove razsežnosti, oblike in značilnosti. Na podlagi raziskav smo izpostavili učinke terenskega dela v učnem procesu in predstavili omejitve, ki se pojavljajo pri vključevanju terenskega dela v pouk. Proučili smo predstavnost terenskega dela v osnovnih dokumentih, ki določajo organizacijo in delovanje učnega procesa v slovenskih osnovnih šolah. Nato smo se osredotočili na predstavitev predmeta državljanska in domovinska kultura ter etika (v nadaljevanju DKE), ki je sestavni del obveznega kurikuluma v slovenski osnovni šoli. Na osnovi analize učnega načrta in predpisanega učnega gradiva smo proučili povezavo med terenskim delom in predmetom DKE. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo med učitelji DKE in analizirali stališča ter mnenje učiteljev o terenskem delu pri pouku DKE. Ugotovili smo, da je vključevanje terenskega dela v pouk DKE redko zaradi različnih omejitev, ki zmanjšujejo učinkovitost in količino aktivnosti terenskega dela pri pouku. Med omejitvami izstopajo veliko število otrok v oddelku, pomanjkanje pedagoških delavcev, ki so na voljo, ter velik energijski in časovni vložek, ki ga zahteva organizacija terenskih aktivnosti. Izkazalo se je tudi, da se učitelji zavedajo pozitivnih učinkov izvajanja terenskega dela in da bi si učitelji želeli več vključevanja terenskega dela v pouk, kar bi lahko dosegli z različnimi ukrepi, kot so priročnik za učitelje in različna izobraževanja o terenskem delu.
Ključne besede: terensko delo, domovinska in državljanska kultura ter etika, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 743; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. Nacionalna in narodna identiteta učencev 7. in 8. razredov osnovne šole ter izraženost le te v učbenikih za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko : magistrsko deloVeronika Tepež, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali prisotnost narodne in nacionalne identitete med učenci 7. in 8. razredov osnovne šole. Še posebej nas je zanimala prisotnost dualne identitete. Raziskovali smo kdo in kaj vpliva na razvoj otrokove nacionalne oziroma narodne identitete in preverjali, v kolikšni meri je za to odgovorna šola. Pri tem smo se osredotočili na vsebino, učbenike in učni načrt predmeta domovinska in državljanska kultura in etika. V empiričnem delu smo opravili anketo, znotraj katere smo posameznike spraševali po njihovem mnenju o lastni narodni in nacionalni identiteti. To smo preverjali skozi sklope vprašanj, ki so povezani s kognitivno in emocionalno dimenzijo nacionalne in narodne identitete ter jezikovno tekočnostjo (branje, pisanje, govor). Podatke smo obdelali s programom SPSS. Vzporedno z anketo smo analizirali učbenika za Državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko, kot tudi učni načrt predmeta. Iskali smo predvsem pogostost izpostavljanja narodne in nacionalne identitete v besedilu in skozi slikovno gradivo učbenikov. Za to smo uporabljali kodiranje besed. Ugotovili smo, da veliko učencev migrantov izbere dualno narodno in nacionalno identiteto ter da je za to v veliki meri odgovorna družina. Ob pregledu učbenikov smo ugotovili, da učbeniki v manjšem obsegu pokrivajo vsebine o narodni in nacionalni identiteti.
Ključne besede: narodna identiteta, nacionalna identiteta, dualna identiteta, domovinska in državljanska kultura in etika, generacije migrantov
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 1082; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,69 MB) |
