| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ORGANIZACIJSKO VZDUŠJE MED ZAPOSLENIMI V DOMOVIH ZA OSTARELE
Tadej Šajn, 2010, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi, razdeljeni na teoretični in raziskovalni del, sem najprej definiral pojme organizacijske kulture, organizacijskega vzdušja in njegovih dimenzij ter zadovoljstva pri delu. Podrobno sem opisal Dom upokojencev Kranj in Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, ki sta sodelovala pri raziskavi organizacijskega vzdušja med zaposlenimi v domovih za ostarele. V raziskovalnem delu sem na podlagi vprašalnika izmeril organizacijsko vzdušje med zaposlenimi v teh dveh domovih za ostarele. Na podlagi rezultatov sem opravil primerjalno analizo med domovoma. Zanimalo me je predvsem, ali prihaja med domovoma do bistvenih razlik pri meritvah organizacijskega vzdušja in kaj na to vpliva. Analiza testa hipotez je pokazala, da razlike med zavodoma obstajajo, vendar te niso povsod bistvene. Rezultati so na splošno boljši v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica v primerjavi z Domom upokojencev Kranj. Bistvene razlike vzdušja sem ugotavljal na podlagi petih hipotez. Ugotovil sem, da obstajajo pomembne razlike med domovoma glede pripadnosti zaposlenih zavodu, zadovoljstva zaposlenih s strokovnim usposabljanjem in izobraževanjem zaposlenih ter pomembne razlike pri komuniciranju in informiranju zaposlenih. Bistvenih razlik med domovoma glede notranjih odnosov in organiziranosti zaposlenih pa ni. Šesto hipotezo, ki govori, da je največji motivacijski dejavnik med zaposlenimi v obeh domovih plačilo za opravljeno delo, zavrnemo. Največji motivacijski dejavnik med zaposlenimi v obeh domovih je namreč stalnost zaposlitve. Po mojem mnenju lahko vzroke, ki vplivajo na bistvene razlike rezultatov, iščemo v okolju, kjer se domova nahajata, med zaposlenimi in tudi pri njihovih varovancih. Pri trditvah, kjer so rezultati primerljivi med obema domovoma, se pokažejo značilnosti organizacijskega vzdušja, ki so po mojem mnenju enake vsem domovom za ostarele v Sloveniji. Sicer pa je organizacijsko vzdušje v obeh obravnavanih domovih dobro. S takšnim ali podobnim vsakoletnim izvajanjem merjenja organizacijskega vzdušja bi se lahko v obravnavanih organizacijah naredilo primerjavo rezultatov glede na predhodna obdobja, na podlagi rezultatov načrtovalo spremembe poslovanja, lažje ugotavljalo mnenje zaposlenih o poslovanju itd. Na dolgi rok je to zagotovo ključ do uspeha.
Ključne besede: Organizacijsko vzdušje, Vprašalnik, Dom za ostarele, Primerjalna analiza, Rezultat
Objavljeno: 12.04.2010; Ogledov: 2809; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
ANALIZA KRITIČNIH TVEGANJ ZAGONA PODJETJA NA PRIMERU DOMA ZA OSTARELE
Sabina Zagomilšek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Glavni problem, o katerem smo pisali v diplomskem seminarju so tveganja, ki lahko ogrozijo poslovanje podjetja. Namen tega diplomskega seminarja je, da opredelimo možna tveganja, ki lahko tako ali drugače vplivajo na poslovanje podjetja ter spoznati kako se tem tveganjem izogniti oziroma jih znati reševati in obvladovati. V prvem delu diplomskega seminarja smo opredelili podjetništvo kot tveganje, tveganja, vzroke zakaj prihaja do tveganj, vrste tveganj, kakšne odnose do tveganj poznamo, njihovo obvladovanje ter oceno tveganj. V nadaljevanju smo opredelili tveganja na treh ravneh, in sicer, tveganja na makro ravni, mikro ravni ter simulirana poslovna tveganja. Predstavili smo tudi tveganja, povezana z ustanovitvijo podjetja in analizo tveganja. V praktičnem delu smo najprej predstavili dom za ostarele, nato smo opredelili možna tveganja, ki bi lahko tako ali drugače ogrozila poslovanje doma za ostarele, ter ukrepe s katerimi bi ta tveganja lahko odpravili. Opisali smo tudi izkušnje, ki smo jih pridobili s pisanjem diplomskega seminarja ter probleme s katerimi smo se srečevali pri samem pisanju.
Ključne besede: Kritična tveganja, analiza tveganj, obvladovanje tveganj, zagon podjetja, dom za ostarele, podjetje, poslovanje podjetja, mikro raven, makro raven, simulirana poslovna tveganja.
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 2479; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

3.
DOM ZA OSTARELE SVETI TOMAŽ
Monika Rajh, 2014, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Naloga obsega kratek opis varstva starejših v Sloveniji, pregled normativov, kratek opis zgodovine kraja Sveti Tomaž in zgodovine šole ter projekt prenovo nekdanje šole z dograditvijo objekta ob njej. Šola je umeščena v center Svetega Tomaža, obkrožajo pa jo cerkev, župnišče in občina, kljub dobri lokaciji že dolgo sameva in nima svoje funkcije. V projektu predstavljamo eno izmed možnosti za prenovo stare šole, pri kateri bi umestili vanjo dom za ostarele in objektu s prenovo in dograditvijo povrnili funkcionalnost. V obstoječi objekt umeščamo prostore za dnevne dejavnosti, v dograjeni objekt pa bivalne enote. Prenova bi pripomogla k ohranitvi krajevnega jedra in razvoju kraja, dom za ostarele pa bi v domačem kraju rešil problem številnih starejših občanov.
Ključne besede: dom za ostarele, stara šola, Sveti Tomaž, prenova, bivalne enote
Objavljeno: 21.08.2014; Ogledov: 1471; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (18,29 MB)

4.
PRIMERJAVA STRESA V DOMAČEM IN TUJEM DOMU ZA STAROSTNIKE (PRIMER DOSOR, D.O.O. V RADENCIH IN SENIOREN- PFLEGEWOHNHAUS ST. PETER V OTTERSBACHU)
Eva Mohorko, 2015, magistrsko delo

Opis: Stres je dandanes prisoten skoraj na vsakem koraku. Doma ali v službi, vedno se srečujemo s situacijami ali dogodki, ki nas vznemirjajo, jezijo, žalostijo. Vendar pa je vsak posameznik drugačen in kot tak tudi doživlja stres, nekateri bolj, drugi manj. Vsak zase poskuša stres na različne načine zmanjšati ali se mu, kolikor je mogoče, izogniti. Tudi veliko strokovnjakov že dolgo časa raziskuje izvore in posledice stresa, hkrati pa išče in predstavlja različne načine, kako ljudem pomagati, da stres ne bi premočno vplival na njihovo življenje. S tem magistrskim delom smo želeli predstaviti stres, prikazati pojav stresa na delovnem mestu, dejavnike stresa in posledice le-tega ter predstaviti izbrana domova za starostnike. Ugotoviti smo želeli, kakšne so razlike v podvrženosti dejavnikom stresa med zaposlenimi v obeh domovih. Kako smo to magistrsko delo vsebinsko razdelili, je navedeno v naslednjih dveh odstavkih. V teoretičnem delu te magistrske naloge smo se osredotočili na stres oz. stres na delovnem mestu, dejavnike stresa in posledice le-tega. Predstavili smo oba domova za starostnike: domačega DOSOR d. o. o. v Radencih in tujega (avstrijskega) Senioren und Pflegewohnhaus St. Peter v Ottersbachu. V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali rezultate raziskave, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov, splošnega dela in dela o dejavnikih stresa pri zaposlenih. Ugotoviti smo želeli, ali obstajajo razlike v dojemanju in podvrženosti dejavnikom stresa med zaposlenimi v tujem in domačem domu za starostnike. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri med navedenimi dejavniki iz ankete, zaposlenim povzročajo največ stresa. Na podlagi anket in njihove analize smo potrdili ali zavrgli sedem hipotez in oblikovali predloge, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju stresa pri zaposlenih in s tem h kakovostnejšemu opravljanju dela.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, dejavniki stresa, dom za starostnike, zaposleni v domovih za ostarele.
Objavljeno: 06.08.2015; Ogledov: 643; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

5.
Sistem financiranja javnih zavodov - domov za ostarele s sredstvi oskrbovancev
Andrej Hudi, 2016, magistrsko delo

Opis: Aktualna demografska slika v Sloveniji in v večini gospodarsko razvitih držav kaže, da se v zadnjih letih močno povečuje delež starejših prebivalcev, pri čemer posledično narašča tudi delež takih, ki potrebujejo posebno nego in oskrbo v institucionalnih oblikah varstva v domovih za ostarele. Države se po nedavni finančni in gospodarski krizi soočajo s pomanjkanjem sredstev za zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe v domovih za ostarele. V magistrski nalogi se v zvezi s socialno varnostjo posvečam vprašanju financiranja domov za ostarele, in sicer se osredotočam na tisti del financiranja, ki ga krije občina v imenu oskrbovancev, ki imajo premoženje, vendar jim le-to v času življenja ne prinaša dohodka, da bi si lahko plačali oskrbnino v domu za ostarele. Na primeru kritja stroškov oskrbe v domu za ostarele s strani občine podrobneje proučujem problematiko strukture proračuna občine in jo presojam z vidika usklajenosti porabe sredstev za pokrivanje stroškov oskrbe v domovih za ostarele in virov za njihovo financiranje. Kot vir financiranja za pokrivanje stroškov oskrbe, ki jih krije občina namesto oskrbovancev, občina pridobi nepremičnine oskrbovancev (stvarno premoženje). Omenjeni način financiranja presojam z vidika proračunskega poslovanja, predvsem proračunskih načel, kijih morajo občine upoštevati pri pripravi svojih proračunov. Poleg preverjanja upoštevanja predpisanih proračunskih načel v nalogi proučujem predvsem primernost navedenega načina poplačila oskrbnine s proračunskega vidika. Hkrati tudi presojam, ali je v primerih, ko država na nepremičnino vpiše zaznambo o prepovedi razpolaganja, Slovenija še lahko opredeljena kot socialna država. Z vpisom prepovedi razpolaganja z nepremičninami in njihovo kasnejšo (morebitno) prodajo, si namreč država želi zagotoviti povračilo stroškov, ki jih je imela s pokrivanjem oskrbe v domovih za ostarele za tiste oskrbovance, ki sami tega niso zmogli. Ukvarjam se z vprašanjem, ali se v takšnih primerih socialna pomoč ne spreminja v neke vrste socialno posojilo. Končne izsledke in opredelitve do tez naloge podajam v zadnjem poglavju naloge o sklepnih ugotovitvah.
Ključne besede: socialna varnost, staranje prebivalstva, domovi za ostarele, oskrba, nega, občina, proračun, proračunska načela, socialna pomoč, socialno posojilo, zaznamba na nepremičnini
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 787; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1005,56 KB)

6.
Kompetence vodij v domovih za ostarele v Sloveniji
Dejan Marinčič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Različna delovna mesta zahtevajo različne človekove kompetence. Določene kompetence so nam dane že ob rojstvu, nekaterih kompetenc pa se je mogoče priučiti. Pomembno je, da se zavedamo, da določena delovna mesta potrebujejo človeka, ki ima dobro razvite določene kompetence. Raziskali smo, katere kompetence imajo direktorji domov za ostarele v Sloveniji in kako zaposleni ocenjujejo kompetence svojih direktorjev. Raziskavo smo izvedli v 16 domovih za ostarele v Sloveniji. Od tega je bilo 9 državnih domov za ostarele in 7 zasebnih domov za ostarele s koncesijo. V raziskavi je sodelovalo 9 direktorjev javnih domov za ostarele ter 73 zaposlenih v javnih domovih, 7 direktorjev zasebnih domov za ostarele in 57 zaposlenih v zasebnih domovih. Skupaj torej 146 anketirancev. Za raziskavo smo uporabili dva vprašalnika. Prvi vprašalnik je bil namenjen samooceni kompetenc direktorjev domov za ostarele, drugi vprašalnik pa je bil namenjen zaposlenim v domovih za ostarele, da ocenijo kompetence svojih direktorjev. V teoretičnem delu opisujemo kompetence, ki jih razvrščamo na ključne, temeljne ali generične, delovno specifične in managerske kompetence. Po Staretu (2007) smo opisali tudi kompetenčni model vodenja in opisali sedem ključnih kompetenc, ki smo jih tudi raziskovali. V teoretičnem delu predstavljamo domove za ostarele v Sloveniji. Osredotočili smo se na javne domove v Sloveniji in zasebne domove v Sloveniji s koncesijo. Predstavili smo, kako so pravno urejeni in kako se financirajo. Opisali pa smo tudi vse domove, ki so sodelovali v raziskavi. Oblikovali smo sedem sklopov kompetenc in jim izračunali povprečne vrednosti. Te sklope kompetenc smo opredelili kot delovna prožnost, ustvarjalnost, vodenje, organizacijsko vzdušje, organiziranje, mreženje in realizatorske sposobnosti. Izračunali pa smo tudi kompetenčni profil vodij v domovih za ostarele v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da med kompetencami po sklopih vodij v javnih in zasebnih domovih ni statistično značilnih razlik, razen pri trditvi: težko me je spraviti s tira, lahko rečemo, da so razlike v povprečjih statistično značilne. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceni kompetenc vodij v javnih domovih smo ugotovili, da so pri dveh trditvah: prizadevam si za verodostojne informacije, ki jih obravnavam; predvidim posledice, bodoče spremembe na javnih zavodov, razlike v povprečjih statistično značilne, pri preostalih trditvah pa ni statistično značilnih razlik med tema dvema sklopoma. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceno kompetenc vodij v zasebnih domovih smo ugotovili, da je naslednjih šest trditev statistično značilnih: zahtevnejše postopke znam racionalizirati; ravnam diplomatsko; spodbujam interdisciplinarno delo; iz velike količine informacij znam izluščiti ključne elemente; znam identificirati ključne osebe, ki imajo vpliv na odločanje; imam razvejane strokovne vezi, iz katerih črpam informacije, pri drugih trditvah za ta vzorec pa ni statistično značilnih razlik. Med sklopom vzorcev samoocene vodij v zasebnih domovih in med samooceno vodij v javnih domovih za ostarele v Sloveniji pa lahko rečemo, da sta dve trditvi: zaznavam priložnosti, ki jih drugi še ne opažajo; znam razbrati signale okolja, ki naznanjajo bodoče spremembe, statistično značilni. Za prihodnje raziskave predlagamo, da bi se čez nekaj let ponovila raziskava z istim vprašalnikom, saj bi tako lahko primerjali vzorce med seboj in bi ugotovili, ali se kompetenčni model spreminja skozi leta. Smiselno pa bi bilo narediti tudi raziskavo primerljivih socialnih domov in rezultate primerjati med seboj.
Ključne besede: Kompetence, Javni domovi za ostarele, Zasebni domovi za ostarele, Koncesija
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 558; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici