| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
UVAJANJE REŠITVE SAP V PODJETJE PERUTNINA PTUJ D.D.
Tamara Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Prenova informacijskega sistema ne pomeni samo nakup nove strojne opreme in nove rešitve ERP. Taka prenova mora upoštevati predvsem zadovoljevanje vidika poslovnih potreb, poslovnih procesov, učinkov na poslovanje ter ne nazadnje tudi sposobnosti zaposlenih ter vplivov na zaposlene. Zaradi tega je prenova informacijskega sistema ena zahtevnejših nalog, ki se jih organizacije lotevajo. Pristop k prenovi informacijskega sistema mora tako upoštevati strateške usmeritve poslovanja organizacije. Ko organizacije ocenjujejo produkt, morajo biti pozorne na to, da sistem ERP že v osnovi pokriva čim širšo paleto dejavnosti, da vsebuje čim več funkcionalnosti, da je čim bolje parametriziran, da ga lahko sočasno uporabljajo uporabniki, ki govorijo in razumejo različne jezike, ter da deluje na sodobnih vse bolj odprtih tehnologijah in bazah podatkov. Ker pa tako s stališča tehnologije kot potreb ne vedo z gotovostjo, kaj prinaša prihodnost, je bistvenega pomena, da je sistem ERP prilagodljiv in povezan z drugimi produkti in tehnologijami. Pomembne pa so tudi ustrezna lokalizirana pomoč, dokumentacija in podpora. V septembru 2008 se je za uvedbo rešitve SAP ERP odločila tudi Perutnina Ptuj d.d. Gre za največje mesnopredelovalno podjetje v Sloveniji, ki širi svoje poslovanje tudi v tujino. Perutnina Ptuj je zraven rešitve SAP potrebovala tudi rešitev MyMEAT za podporo procesni proizvodnji. Odločitev o uvedbi je bila težka, zahtevala je precej časa in nekaj let priprav, da so popisali vse procese in se pripravili na uvedbo. S pripravo projekta uvedbe informacijskega sistema se je začelo obilo delavnic. Ker podjetje širi svoje poslovanje tudi v tujino, bo uvedba sistema trajala dobri dve leti in pol. V tem delu dajemo poudarek uvedbi rešitve SAP v podjetje Perutnina Ptuj d.d. Opisali smo celoten potek izbire, uvedbe in predstavili cilje, ki si jih podjetje z uvedbo rešitve SAP želi doseči.
Ključne besede: Ključne besede: ERP rešitev, uvajanje, implementacija, SAP ERP, metodologija ASAP, moduli, podjetje Perutnina Ptuj, MRP, kritični dejavniki uspeha, MyMEAT, izbira ERP rešitev, Roll-out, dobra praksa
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 3666; Prenosov: 737
.pdf Celotno besedilo (876,84 KB)

3.
OTROŠKA IGRA
Anita Kosi, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška igra je dejavnost, ki poteka po notranji motiviranosti otroka. Brez nje ne bi bilo srečnega otroštva. Otrok ima pravico do igre. Otroci se ne igrajo z namenom, da bi razvili svoje sposobnosti ali da bi naredili kak izdelek trajne vrednosti. Igrajo se zato, da zadostijo notranji potrebi (Toličič, 1981, str. 9). Igra vpliva na otrokovo telesno rast, na razvoj njegove inteligence, na pridobivanje izkušenj in znanja, na otrokovo čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje. Igra ima, zlasti v predšolski dobi, nenadomestljivo vlogo za celoten razvoj otrokove osebnosti. Na igro vplivata dejavnika spol in vrtec. Avtorji različno klasificirajo igro, vendar so najpogostejše navedbe: funkcijska igra, v kateri otrok preizkuša svoje zaznavno-gibalne sheme; konstrukcijska igra, v kateri otrok povezuje, sestavlja posamezne prvine igrač in s tem gradi in ustvarja konstrukcijo, za katero je značilna večja stopnja sestavljenosti kot za igralno gradivo; dojemalna igra, v kateri otrok poimenuje kar vidi, sledi navodilom, daje navodila in dojema relacije; simbolna igra, v kateri otrok reprezentira neko dejanje, predmet, osebo ali pojav iz realnega ali domišljijskega sveta. Pomembno je, da ima otrok dovolj didaktičnih igrač, katerih cilj je nuditi otroku možnost osvajanja določene zmožnosti. Otrok rabi za igro seveda določen prostor, to je lahko dom, vrtec ali igrišče. Odrasli ne smemo pretirano posegati v otroško igro, moramo pa biti na dosegu, če nas otrok potrebuje. Igrača ni samo sredstvo igre, temveč je tudi otrokov zvesti spremljevalec, njegov prijatelj in prvi soigralec v igri. Avtorji različno razvrščajo igrače. Bergantova (1981, str. 18) meni, da so igrače lahko: igrače za dojenčke, igrače za razgibavanje, igrače za ljubkovanje, igrače za ustvarjalne igre, igrače za graditev, raziskovanje in konstruiranje, igrače za družabne igre. Za vsako starost otroka so primerne drugačne igrače. Igrače, ki ustrezajo znaku »dobra« igrača morajo izpolnjevati psihopedagoške, tehnološke, higienske, konstrukcijske, likovne, estetske zahteve in zahtevo o pravilnem razmerju med vrednostjo igrače in njeno ceno.
Ključne besede: Otrok, igra, igrače, razvoj otroka, vrtec, odnos odraslih, dobra igrača.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 9579; Prenosov: 2629
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

4.
JAVNO DOBRO
Janja Vrhovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri javnem dobru gre za poseben status nepremičnine, na katerega so vezane določene pravne posledice. Nepremičnine, ki so javno dobro, tako niso v pravnem prometu, je pa na njih možno ustanoviti služnosti v javno korist. Na njih je dovoljena t.i. splošna raba, kar pomeni, da jih ob enakih pogojih neodplačno uporablja vsakdo, ne da bi za to potreboval posebno upravno dovolilo, in to za časovno nedoločeno obdobje rabe. Glede na to, da je javno dobro povezano tudi z mojim delom in da mi precej stvari v zvezi s tem pojmom še ni jasnih, zlasti kar se tiče vpisov v zemljiški knjigi, sem se odločila, da nekoliko poglobljeno pristopim k študiju in to tudi izkoristim še za pisanje diplomskega dela ter tako končno zaključim že malo predolgo trajajoči univerzitetni študij prava. Diplomsko delo sem tako pričela s samim pojmom javnega dobra kot je bilo urejeno v zgodovini pa do sedanje nove pravne ureditve, ki pozna več vrst javnega dobra in tudi jasno določa, da je javno dobro v lasti države ali lokalne skupnosti, status javnega dobra pa se samo zaznamuje. Poudarek mojega diplomskega dela pa je zlasti na nekaterih konkretnih primerih vpisov v zvezi z javnim dobrom v zemljiški knjigi, saj se pri teh pojavlja kar precej problemov in mi je to predstavljalo še dodatni izziv, saj pričakujem, da bom uspela razčistiti določene nejasne pojme, kar bo v bodoče v pomoč ne samo meni osebno, ampak bom vso svoje znanje v zvezi z javnim dobrom, ki ga bom pridobila ob pisanju te diplomske naloge, delila tudi z ostalimi sodelavkami, našo zemljiškoknjižno sodnico, ki jo to področje tudi zelo zanima in pa seveda z ostalimi zainteresiranimi. Nujno je bilo, da najprej sistematično povzamem novo ureditev javnega dobra in nato iz te ureditve izhajam na konkretnih primerih, pri čemer pa sem pri teh ugotovila, da vendarle nimamo težav z javnim dobrom samo v zemljiški knjigi, ampak da ta pojem predstavlja težave tudi širše.
Ključne besede: Javno dobro, splošna raba, posebna raba, grajeno javno dobro, naravno javno dobro, pridobitev statusa javnega dobra, odvzem statusa javnega dobra, zaznamba javnega dobra.
Objavljeno: 09.02.2010; Ogledov: 10257; Prenosov: 2148
.pdf Celotno besedilo (820,63 KB)

5.
MANAGEMENT IT STORITEV S PRIPOROČILI ITIL V TELEKOMUNIKACIJSKEM PODJETJU
Mitja Kopina, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Informacije so vedno pomenile pomemben vir prednosti v življenju ljudi. Podjetja pa so pravzaprav organizacije, kjer je pomen informacij za uspešno in učinkovito delo v današnjem času največji. Informacije ne odločajo le o uspešnosti, možnostih nadaljnjega razvoja ampak tudi o njihovem obstoju. Velike zahteve in velika količina informacij ter s tem povezan velik tehnološki napredek povečuje odvisnost poslovanja podjetja od informacijske tehnologije. V storitveni dejavnosti, kamor lahko pripišemo tudi IT, je znanje ključni element kvalitetnih storitev, pa tudi hitrega odločanja. Kako upravljamo s tovrstnim znanjem se pozna na vseh področjih organizacije. Storitvena dejavnost področja IT-ja, se počasi vse bolj usmerja k stranki, zagotavljanju pravih storitev, pravim odjemalcev v pravem času in za pravi denar. S strani uporabnikov pa se povečuje razumevanje IT-ja v ne več le kot »kup naprav in programov«, uporabniki IT dojemajo vse bolj le kot storitev. Za obvladovanje novih pristopov pa je potrebno tudi nekaj novega naučiti in ko to želimo, je verjetno ena najboljših pa tudi najstarejših metod učenje z vzgledom in ko iščemo vzgled, si poiščemo takega, ki to počne najbolje. Na IT področju je najpogosteje uporabljan skupek vzgledov strnjen v zbirko ITIL (Information Technology Infrastructure Library). Zbirka ITIL, je zbrala sklop napak in dobrih praks po načelu »zdrave pameti« in nam tako pomaga pri hitrejšem pridobivanju znanj, brez potrebe, da bi se učili na svojih bolečih napakah. V tem delu smo proučili celotni okvir priporočil dobre storitvene prakse ITIL in možnosti že obstoječih praktičnih primerov uporabe. Ob pregledno ugotovljenih elementih in možnostih uporabe pa smo preverjali možnosti in smiselnost uporabe okvirov v konkretnem primeru telekomunikacijskega podjetja. Praktično prikazani primer, podkrepljen s primeri dobre prakse je dober vzorec, kako lahko dobro prakso, v tem primeru priporočila IT dobre prakse prenesemo v realnost. Izbrani so nekateri ključni procesi, ki so skozi primer uporabe modela in izvedbo v praktičnem primeru podjetja tudi lahko vzorec za primer dobre prakse v podobnih podjetjih. Prikazana uvedba in uporaba priporočil v obravnavanem telekomunikacijskem podjetju se je izkazala za smiselno in logično izbiro, prinaša in doprinese k uspešnemu in učinkovitemu poslovanju, zadovoljstvu strank in zaposlenih in hkrati povečuje tudi poslovno vrednost informacijskih storitev.
Ključne besede: ITIL, IT, IKT, management storitev, informacijski sistemi, informacijske storitve, dobra praksa, znanje, procesi, IKT, poslovna vrednost IT
Objavljeno: 30.06.2010; Ogledov: 3139; Prenosov: 662
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

6.
ZNAMKA IN FIRMA V PRAVU INTELEKTUALNE LASTNINE
Maja Albreht, 2010, diplomsko delo

Opis: Znamko pravno ureja Zakon o industrijski lastnini, ki je tako kot firma, ki je pravno urejena v Zakonu o gospodarskih družbah, pravica industrijske lastnine. Avtorica se v diplomski nalogi ukvarja z vprašanjem razmerja med njima ter navaja možne pravne zahtevke, ki jih ima imetnik prejšnje znamke ali firme proti imetniku kasnejše, enake ali podobne, firme ali znamke. Sprva opredeli teoretične značilnosti firme in znamke ter razlike med njima. Poudarek daje možnim pravnim zahtevkom v pravu industrijske lastnine, ki jih ima imetnik prejšnje pravice, znamke ali firme, v postopku registracije in kasneje v gospodarskem prometu. Na kratko predstavi tudi varstvo znamke in firme v pravu zatiranja nelojalne konkurence in kazenskem pravu. Avtorica ugotavlja, da sama tematika o razmerju med znamko in firmo še zdaleč ni popolno razdelana in zato odpira vrsto vprašanj, na katera praksi do sedaj še ni uspelo podati ustreznih odgovorov. Relevantne sodne odločbe Sodišča Evropske Unije in nacionalnih sodišč avtorici služijo kot pomoč pri boljšem razumevanju same tematike, vendar v omejenem obsegu, saj tudi ta ni preobsežna in dovolj jasna, kar lahko posledično vodi v različne interpretacije.
Ključne besede: firma, znamka, intelektualna lastnina, dobra vera, nelojalna konkurenca, registracija.
Objavljeno: 11.03.2010; Ogledov: 2755; Prenosov: 700
.pdf Celotno besedilo (642,59 KB)

7.
Validacija HPLC metode za medfazno spremljavo sinteze (S)-1-[3-(Dimetilamino)propil]-1-(4-fluorofenil)-1,3-dihidro-5-izobenzofurankarbonitrila
Bojan Smolkovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ovrednotiti in validirati HPLC medfazni analizni metodi za določevanje enantiomerne čistosti intermediata in kromatografske čistosti produkta pri medfazni spremljavi sinteze (S)-1-[3-(dimetilamino)propil]-1-(4-fluorofenil)-1,3-dihidro-5-izobenzofurankarbonitrila. Poudarek je bil na določitvi validacijskih parametrov, izdelavi validacijskega načrta, validacije, ovrednotenju rezultatov s statističnimi metodami in na interpretaciji rezultatov. Obe metodi sta natančni, točni, linearni, selektivni in robustni. Določene so bile meje zaznavanja, meje določanja in stabilnost raztopin za obe metodi. Metodi sta primerni za rutinsko določanje enantiomerne čistosti intermediata in kromatografske čistosti produkta pri medfazni spremljavi sinteze (S)-1-[3-(dimetilamino)propil]-1-(4-fluorofenil)-1,3-dihidro-5-izobenzofurankarbonitrila.
Ključne besede: dobra laboratorijska praksa, DLP, validacija, HPLC, intermediat, enantiomer, enantiomerna čistost, kromatografska čistost
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 2407; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

8.
DOBRA IGRAČA V TEORIJI IN PRAKSI
Maja Petovar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Dobra igrača v teoriji in praksi je predstavljen problem igrač z znakom »DOBRA IGRAČA«. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na osnovi strokovne literature zbranih nekaj misli, definicij o igri in igračah različnih avtorjev. V nadaljevanju je predstavljena igrača z znakom »DOBRA IGRAČA«, pojasnjeno je tudi, kako je le-ta pomembna za otrokov vsestranski razvoj. Pozornost je posvečena še nakupovanju igrač, ker menimo, da je zelo pomembno, katere igrače kupujemo za otroka. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli raziskavo v različnih splošnih in specializiranih otroških trgovinah. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko igrač z znakom »DOBRA IGRAČA« je namenjenih za prodajo. Rezultati so pokazali, da je prisotnost igrač z znakom »DOBRA IGRAČA« v teh trgovinah precej nizko, kar je zelo zaskrbljujoč podatek.
Ključne besede: predšolski otrok, igra, igrače, znak »DOBRA IGRAČA«, nakupovanje igrač.
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 4161; Prenosov: 806
.pdf Celotno besedilo (4,82 MB)

9.
VLOGA DRUŽINE PREDŠOLSKEGA OTROKA PRI IGRI
Barbara Frank, 2010, diplomsko delo

Opis: Veliko je napisanega in povedanega o tem, kako potrebna je igra za predšolskega otroka in da se predšolski otrok mora igrati-veliko igrati. Starši so tisti, ki morajo svojemu otroku zagotoviti igro in jo spodbujati. Upoštevati želje, potrebe in interese svojega predšolskega otroka. Za dobro in kakovostno igro pa so potrebne tudi igrače oz. igralni material, zato ni vseeno kaj starši ponudijo svojemu predšolskemu otroku. Predvsem pomembno je, da igrača ustreza otrokovi razvojni stopnji. Še tako dobra igrača je za predšolskega otroka slaba, če ni primerna za njegovo starost. V teoretičnem delu diplomske naloge sem v ospredje postavila igro-kaj sploh igra je, kakšna je njena vloga in kakšen je njen pomen za predšolskega otroka. Kaj predstavljajo igrače pri otrokovi igralni dejavnosti. Predstavljena je vloga staršev pri sodelovanju v otroški in pri izbiri igrač za njihovega predšolskega otroka. V raziskovalnem delu diplomske naloge pa so predstavljeni namen, cilji in hipoteze, ki se jih želela doseči. V tem delu so predstavljeni rezultati raziskave, narejene med starši vrtca 'Otona Župančiča'. V raziskavi so zastavljena vprašanja, ki se nanašajo na teoretični del diplomske naloge.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, igra, igrače, dobra igrača, družina
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2820; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

10.
KAKO PREDŠOLSKI OTROK DOJEMA DOBRO OSEBO
Katja Anderlič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kako predšolski otrok dojema dobro osebo je v teoretičnem delu nekaj besed iz literature namenjenih predstavitvi in bolj natančni opredelitvi pojmov morala, etika, moralna dilema ter različnim vidikom morale, ki jih stroka pozna, saj nam to omogoča boljše razumevanje poglavitnih moralnih idej o dobrem. Dotaknemo se tudi moralnih teorij, ki jih omenja mnogo avtorjev, in dejavnikov, ki vplivajo na otrokov moralni razvoj. Otrokov moralni razvoj je razvejan sistem, ki vpliva na njegove moralne odločitve in na podlagi teh odločitev lahko govorimo o vrednosti življenja, ki ga nekdo živi. Vrednost življenju pa poleg lastnih odločitev dajejo tudi odločitve soljudi. Na podlagi teh predšolski otrok ocenjuje in vrednoti osebo kot dobro ali slabo. Osnovna naloga diplomske naloge je predstaviti videnje in dojemanje dobrega kot osnovnega pojma ter dojemanje dobre osebe s strani predšolskega otroka, hkrati pa tudi osvetliti, kaj vpliva na otrokovo dojemanje dobrega in dobre osebe. V empiričnem delu se bolj podrobno posvetimo vrednotenju in ocenjevanju dobre osebe. S pomočjo ankete, ki jo z otroki izvajamo individualno in načrtno, skušamo ugotoviti, kako otrok sploh razume pojem dobrega, kaj pojem dobrega vse vključuje, kdo je zanj dober in kdo slab, ter kakšen je nabor razlogov za neko moralno dejanje, ki ga izvaja dobra oseba. Končna spoznanja govorijo o tem, da se predšolski otrok pri dojemanju dobrega opira predvsem na svoje lastne izkušnje in znanja, ki jih že ima, hkrati pa ne ignorira mnenja njemu pomembnih najbližjih ljudi – staršev, ki mu predstavljajo avtoriteto.
Ključne besede: Morala, dobro, dobra oseba, dobro življenje, moralne teorije, moralni razvoj, pomen dobrega, otrok, predšolski otrok, otrokov moralni razvoj, moralno dojemanje otroka.
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2402; Prenosov: 568
.pdf Celotno besedilo (797,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici