| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza vpliva dnevnikov kakovosti na uspešnost organizacij
Štefan Masič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam stanje informatike v javnem podjetju, kjer informatika in informacijska tehnologija ne predstavljata strateškega sredstva za doseganje poslovnih ciljev. Osrednji cilj magistrske naloge je študija primera uvajanja koncepta dnevnikov kakovosti, s pomočjo katerega smo želeli doseči stabilizacijo kvalitete IT storitev in servisov ter preveriti ali koncept vpliva na dvig usklajenosti ali poravnave poslovnih in IT ciljev. Magisterij najprej predstavi organizacijo in vlogo IT. Preverili smo skladnost poslovnih in IT ciljev, identificirali izzive in predlagali in izvedli več ukrepov. Okvirji za upravljanje in vodenje IT so ključno orodje, ki organizaciji zagotovi ustrezen nadzor nad trenutno in bodočo uporabo IT v organizaciji. Povzeli smo konceptualni model okvirjev za upravljanje in vodenje, njihove strukture, procese in relacijske mehanizme. Predstavili smo orodja COBIT, ITIL in standard ISO/IEC 20000. Ključni del magistrske naloge predstavlja koncept dnevnika kakovosti, namenjen merjenju uspešnosti, razpoložljivosti in zanesljivosti IT storitev in servisov. Dnevnik kakovosti predstavimo preko planiranja ter vsebinske, tehnične in organizacijske izvedbe. Dnevnike kakovosti smo prenesli v produkcijo v časovnem obdobju skoraj treh let v obliki študije primera. Predstavimo analizo izvedbe, ki vključuje analizo dinamike izvajanja. Praktične izsledke študije primera smo nadgradili s možnih razširitvami koncepta. Rezultat ocenjujemo na nivoju zrelostne ocene IT storitev in servisov pred in po izvedbi študije primera. Oceno študije primera smo razširili z oceno stopnje zrelosti strateške uskladitve poslovnih in IT ciljev ter umestitve IT v model strateških oblik. Koncept dnevnika kakovosti smo ocenili kot enostavno in primerno orodje, ki omogoča dvig stabilnosti ter kakovosti IT storitev in servisov. Obenem smo sklenili, da so dnevniki kakovosti nezadosten pogoj za dvig zrelosti IT. Predstavljajo dobrodošlo, vendar nezadostno orodje v okviru procesa upravljanja in vodenja IT.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kakovost storitev, dnevnik kakovosti, upravljanje IT, vodenje IT, informatike, poravnava poslovanja in IT, COBIT, ITIL
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 260; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

2.
Uporaba umetne inteligence pri izdelavi popotnega dnevnika: analiza primera
Andrej Glavnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi raziskujem uporabo umentne intelogence (UI) za izboljšanje uporabniške izkušnje pri načrtovanju in beleženju potovanj v okviru narejenega potovalnega dnevnika »Eurotrip journal«. V nalogi sem raziskoval, ali lahko umetna inteligenca pripomore k boljioši uporabniški izkušnji in ali lahko umetna inteligenca soustvarja potovalni dnevnik z optimizacijo procesa izdelave. V nalogi se osredotočam na raziskovanje napredka umetne inteligence pri izdelavi človeško podobnih besedil in slik. S pomočjo te raziskave ugotovim, da je umetna inteligenca dovolj razvita, da človeško oko njene prisotnosti ne zazna v slikah ali besedilih. V uvodnem delu naloge so opredeljeni raziskovalni problemi, poudarek pa je na razvoju edinstvene izkušnje za vsakega uporabnika potovalnega dnevnik Eurotrip journall. Cilj naloge je usmerjen v preučevanje uporabniške izkušnje potovalnega dnevnika »Eurotrip journal«, skozu katerega v diplomskem delu opravim tudi analizo primera. S pomočjo analize primera in preučitve pridobljenih rezultatov, pridobim smernice kako je potrebno izboljšati potovalni dnevnik »Eurotrip journal«, ter jih po potrebi s pomočjo umetne inteligence implementiram v potovalni dnevnik »Eurotrip journal«, za boljšo uporabniško izkušnjo. Predpostavke in omejitev se nananšajo na uporabnost umetne inteligence, prilagodljivost izdelka »Eurotrip journal« ter kokurenčnost trga. Naloga vsebuje tudi načrt raziskovanja, ki obsega analizo literature, testiranje uporabniške izkušnje, raziskovalne intervjuje ter opazovanje uporabnikov. Cilj diplomskega dela je ustvariti presonaliziran potovalni dnevnik z uporabo umetne inteligence, ter preučiti učinke umetne inteligence na uporabniško izkušnjo. V diplomskem delu si prizadevam pridobiti odgovor na vprašanje vpliva umetne inteligence na oblikovanje besedil, slik in pridobiti povratno informacijo o zadovoljstvu uporabnika ob soustvarjanju potovalnega dnevnika »Eurotrip journal«. V zaključku naloge potrdim, da uporaba umetne inteligence lahko pozitivno vpliva na izboljšanje uporabniške izkušnje in olajša proces izdelave potovalnega dnevnika »Eurotrip journal«. Diplomsko delo prispeva k razumevanju kako umetna inteligenca pomaga pri oblikovanju besedil in slik ter njen vplivu na uporabnike, kar lahko vodi do boljših in bolj prilagojenih potovalnih dnevnikov.
Ključne besede: Umetna inteligenca, uporabniška izkušnja, potovalni dnevnik, Eurotrip, analiza primera.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 355; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava : magistrsko delo
Valentina Bažika, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s tematiko pouka na prostem, saj je takšen način poučevanja vedno bolj aktualen predvsem v tujih državah, zlasti v skandinavskih. Po pregledu teorije smo spoznali, kako lahko izvedemo pouk na prostem, preučili smo njegove prednosti in slabosti, primere pouka na prostem pri drugih šolskih predmetih, nato pa smo se v empiričnem delu posvetili Kulturnemu dnevniku na primeru mesta Lendava. Kulturni dnevnik je kulturni projekt, ki se je uveljavil v Mariboru, njegov namen pa je seznaniti osnovnošolce na področju kulture. Učenci med šolskim letom obiščejo različne kulturne prireditve, ustanove in se udeležujejo delavnic na tematiko kulture. V empiričnem delu smo oblikovali Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava in načrtovali dejavnosti za učence 1., 3. in 5. razreda. Pri načrtovanju dejavnosti smo sledili ciljem iz učnega načrta spoznavanja okolja in družbe. Načrtovane dejavnosti so raznoliko oblikovane, saj učenci med aktivnostmi spoznajo šolo ter bližnjo šolsko okolico, ustanove v svojem domačem kraju in poklice, ki jih opravljajo tamkajšnji zaposleni. Učenci se seznanijo z zgodovino Lendave, obiščejo turistične točke mesta ter Center za zaščito in reševanje Lendava. Za nekatere načrtovane dejavnosti smo oblikovali delovne liste in knjižico Kulturni dnevnik, kjer učenci zapisujejo in vodijo svoje obiske kulturnih ustanov.
Ključne besede: pouk na prostem, spoznavanje okolja, družba, kulturni dnevnik, Lendava
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 295; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (8,85 MB)

4.
Učinkovito vadenje instrumenta : magistrsko delo
Lea Kocbek, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Učinkovito vadenje inštrumenta zajema najprej teoretični del o možganih, učenju in spominu. Sledi nekaj splošnih dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto vadbe, kot so motivacija, koncentracija in organizacija. Preko omenjenih tem preide na najpomembnejši del pri glasbenikih, to je vadba. Omeni se več vrst mentalnih in praktičnih vadb. Da bi glasbenik lahko hitro in kvalitetno napredoval, je na koncu dodan še glasbeni dnevnik. Le-ta mu lahko pomaga, da si posameznik pametno organizira vadbo in da tako spremlja svoj lastni napredek. Vse to mu je lahko v pomoč pri hitrejši odpravi napak, kvalitetnejšem vadenju in posledično hitrejšem napredovanju v sami kvaliteti izvajanja.
Ključne besede: vadenje inštrumenta, mentalno vadenje, glasbeni dnevnik
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 347; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

5.
Dejavnosti kulturno-umetnostne vzgoje in glasbena umetnost : magistrsko delo
Ana Novak, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava kulturno-umetnostno vzgojo z vidika povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa s področjem kulture in umetnosti. V uvodu je opredeljen predmet glasbena umetnost v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in v nadaljevanju kulturno-umetnostna vzgoja v Sloveniji. Podrobneje je predstavljena ponudba kulturno-umetnostne vzgoje v Podravski regiji in projekt Kulturni dnevnik, ki med drugim ponuja koncerte in prireditve na temo glasbil, glasbenega gledališča, glasbenih zasedb in zvrsti ter sodelovanje v ustvarjalnih delavnicah. V magistrskem delu na podlagi primerov dobre prakse in osebnih komunikacij s posamezniki s področja šolstva, kulture in umetnosti raziščemo značilnosti in pomembnost povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa z dejavnostmi kulturno-umetnostne vzgoje.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, glasbena umetnost, Kulturni dnevnik, medpredmetno povezovanje, ustvarjalne delavnice
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 436; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

6.
Snovanje pedagoškega dnevnika za učenca
Karakuma Samai, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je v teoretičnemu delu usmerjena v raziskovanje sodobne strategije pouka, sodobnih pristopov poučevanja ter učenja, ki vključujejo kritično mišljenje, aktivno in personalizirano učenje, formativno spremljanje učenca ter participacijo učenca. V empiričnemu delu naloge predstavljamo idejo Pedagoškega dnevnika za učenca kot orodje in pomoč pri tovrstnih pedagoško-didaktičnih pristopih vzgoje in izobraževanja, saj se vse bolj poudarja refleksija pedagoško-didaktičnega dela, tako za pedagoga kot tudi za učenca. Za pedagoga to pomeni osebnostno in strokovno rast, za učenca pa spoznavanje oz. ozaveščanje svojega lastnega sistema učenja, kar za današnjega posameznika predstavlja razvoj kompetenc za vseživljenjsko učenje. Skupaj, pedagog in učenec, skozi sodelovalni odnos soustvarjata okolje, kjer se lahko realizira konstruktivistični pristop učenja. V nalogi smo raziskali številne razloge za uporabo Pedagoškega dnevnika za učenca, ki lahko koristijo pedagogu in učencu, tako da smo utemeljili teoretično potrebo po takšnem dnevniku, kako je dnevnik lahko koristen oziroma zakaj. Zanimalo nas je tudi, če morda obstajajo že podobni primeri pedagoških dnevnikov ter kakšni so ti primeri. Na koncu predstavim tudi teorijo poglobljenega pedagoškega trikotnika. Le-ta se lahko ustvari s konkretizacijo odnosa, ki ga ima učitelj do učenca in učne snovi oziroma učenec do učitelja in učne snovi.
Ključne besede: dnevnik, formativno spremljanje, novi pristopi poučevanja, sodobne strategije pouka, glas učenca
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 871; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

7.
Optimatizacija egr regulatorja in dpf filtra pri avtomobilu s prisilno polnjenim dizelskim agregatom : diplomsko delo
Žiga Šuhel, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je povečati moč pogonskemu agregatu z notranjim izgorevanjem, vgrajenim v avtomobil znamke Volkswagen Golf 6 , pri tem pa najprej odstraniti EGR-regulator in DPF-filter tako fizično kot programsko. V nalogi je predstavljen postopek fizične in programske odstranitve, opisana so vsa potrebno diagnostična orodja, ki sem jih uporabljal pri tem procesu. Na koncu je vidna tudi meritev na merilnih valjih, pri kateri smo izmerili moč pogonskemu agregatu.
Ključne besede: EGR-regulator, DPF-filter trdih delcev, Checksum- Kontrolna vsota, Bootloader- zagonski dnevnik
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1067; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

8.
DIHOTOMIJE V DNEVNIKU PISATELJA FJODORJA MIHAJLOVIČA DOSTOJEVSKEGA
Mitja Škorjanec, 2012, diplomsko delo

Opis: Ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski sodi med najkvalitetnejše in najbolj brane avtorje svetovne književnosti. Avtor, sicer predstavnik psihološkega realizma, je zaslovel predvsem z romani, pisal pa je tudi krajšo prozo. Ustvarjanje Dostojevskega je ves čas usmerjala njegova nemirna narava in z njo povezane življenjske izkušnje. Življenje Dostojevskega je nemirno že v otroštvu, kasneje pa se ta nemir še stopnjuje s potovanji po Evropi, polemikami v literarnih krogih, iskanjem sreče v ljubezni in nenehnim bojem z oblastjo, ki ga v določenem trenutku pripelje celo v sibirske zapore. V diplomskem delu podrobneje predstavljam Dnevnik pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Dnevnik pisatelja predstavljam zato, ker se v tem delu najlepše razkrivata avtorjev način razmišljanja in njegovi nazori, pogojeni z njegovimi življenjskimi izkušnjami. Razmišljanje Dostojevskega temelji na dihotomijah,pri čemer je poudarek predvsem na odnosih med inteligenco in ljudstvom, Rusijo in Evropo, katolištvom in socializmom, nesmrtnostjo in ateizmom, ter ruskim mesijanstvom in vsečlovekom. Avtorjevo razmišljanje o navedenih odnosih se z življenjskimi spoznanji in izkušnjami močno spreminja. Dnevnik pisatelja je nastal v poznem obdobju avtorjevega ustvarjanja in je delo, v katerem Dostojevski zavrne svoje nazore iz mladosti, postane pa, predvsem zaradi izkušnje s Sibirijo, goreč zagovornik novih idej in nazorov, ki temeljijo predvsem na religiji, natančneje na pravoslavju. V razmišljanjih o določenih odnosih je avtor zelo enostranski, načeloma se opredeli izključno za eno izmed možnosti, ki jih ponudi, pri tej praksi pa le redko dopušča izjeme. Dnevnik pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega je najlepši primer, kako se avtor iz revolucionarja prelevi v skrajnega konservativca. Diplomsko delo vsebuje tudi poglavje, v katerem podrobneje predstavljam tri novele iz Dnevnika pisatelja. Novele so dokaz, da je znal Dostojevski tudi kratko prozo estetsko dovršiti, žanr menipeje pa je uporabil namerno, da je svoje nazore jasneje izrazil.
Ključne besede: Dostojevski, Dnevnik pisatelja, dihotomije, menipeja
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 567; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

9.
UPORABA MATEMATIČNEGA DNEVNIKA NA RAZREDNI STOPNJI
Blažka Miklič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati uporabo matematičnega dnevnika pri četrtošolcih. Ugotoviti smo želeli ali pisno izražanje pri matematiki vpliva na učenčevo matematično uspešnost. Teoretični del vključuje izsledke raziskav, različna področja aktivnosti in tipe pisanja dnevnika ter prednosti in strategije pisanja pri matematiki. Predstavili smo vrste nalog, tako imenovane spodbudne tipe nalog, za pisanje matematičnega dnevnika. Te naloge smo v obliki navodil vključili v matematični dnevnik. V empiričnem delu je predstavljena metodologija, potek raziskave in analiza rezultatov. Raziskava je temeljila na eksperimentalni metodi znanstvenega raziskovanja in vanjo sta bila vključena dva razreda četrtošolcev. Pedagoški eksperiment je trajal osem tednov. Na začetku in na koncu eksperimenta sta se izvedla predtest in potest. Tako smo na podlagi predtesta in potesta primerjali uspešnost pri matematiki med razredoma oziroma med eksperimentalno in kontrolno skupino. V vmesnem času se je v eksperimentalni skupini uvedel matematični dnevnik, ki smo ga v empiričnem delu analizirali po nalogah, pri čemer smo dali poudarek na razumevanju nalog in refleksiji. Rezultati raziskave so pokazali, da je bil v eksperimentalni skupini zaznan napredek v znanju, vendar manjši kot v kontrolni skupini. Rezultati so nas presenetili, saj nismo pričakovali, da bo v skupini, ki ni uporabljala matematičnega dnevnika, napredek večji. Zaradi pozitivnih izsledkov drugih študij in na podlagi naše raziskave smo predlagali izboljšave, ki bi kvalitetno vplivale na uporabo matematičnega dnevnika v razredu.
Ključne besede: matematični dnevnik, razredni pouk, pedagoški eksperiment, predtest, potest
Objavljeno v DKUM: 22.12.2020; Ogledov: 1023; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

10.
Kulturni dnevnik na primeru mesta Velenje
Jerneja Jovan, 2020, magistrsko delo

Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki se je uveljavil v Mariboru. Njegov glavni namen je izobraziti osnovnošolce na področju kulture. Učenci v sklopu projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, spoznavajo poklice, ki so povezani z obiskanimi ustanovami, in se udeležujejo delavnic na izbrano tematiko. Način poučevanja učencev izven učilnice ima številne prednosti, kot so na primer več gibanja, ki ga današnji otroci zaradi prekomernega sedenja potrebujejo, pridobivanje informacij z lastnimi izkušnjami in uporaba različnih čutil, učenje v realnih okoliščinah, ki prinaša boljše pomnjenje pridobljenega znanja in mnoge druge. Pozitivni učinki pouka izven učilnice so nas spodbudili k načrtovanju dejavnosti in oblikovanju programa Kulturnega dnevnika na primeru mesta Velenje za učence od 1. do 5. razreda. Načrtovane dejavnosti smo povezali s cilji, ki jih predvidevata učna načrta za spoznavanje okolja in družbe. Učenci skozi načrtovane dejavnosti spoznavajo šolsko okolico, kjer se tudi orientirajo, različne ustanove in njihovo delovanje ter spremembe, ki so skozi čas nastale v Velenju. Seznanijo se z gospodarsko razvitostjo mesta in se srečajo z mladimi podjetniki Šaleške doline. Obiščejo tudi dom za varstvo odraslih, društvo za zaščito živali in društvo, ki se bori proti nasilju. Za nekatere vsebine smo pripravili tudi delovne liste.
Ključne besede: pouk izven učilnice, spoznavanje okolja, družba, Kulturni dnevnik, Velenje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 909; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

Iskanje izvedeno v 6.72 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici