| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
DIHOTOMIJE V DNEVNIKU PISATELJA FJODORJA MIHAJLOVIČA DOSTOJEVSKEGA
Mitja Škorjanec, 2012, diplomsko delo

Opis: Ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski sodi med najkvalitetnejše in najbolj brane avtorje svetovne književnosti. Avtor, sicer predstavnik psihološkega realizma, je zaslovel predvsem z romani, pisal pa je tudi krajšo prozo. Ustvarjanje Dostojevskega je ves čas usmerjala njegova nemirna narava in z njo povezane življenjske izkušnje. Življenje Dostojevskega je nemirno že v otroštvu, kasneje pa se ta nemir še stopnjuje s potovanji po Evropi, polemikami v literarnih krogih, iskanjem sreče v ljubezni in nenehnim bojem z oblastjo, ki ga v določenem trenutku pripelje celo v sibirske zapore. V diplomskem delu podrobneje predstavljam Dnevnik pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Dnevnik pisatelja predstavljam zato, ker se v tem delu najlepše razkrivata avtorjev način razmišljanja in njegovi nazori, pogojeni z njegovimi življenjskimi izkušnjami. Razmišljanje Dostojevskega temelji na dihotomijah,pri čemer je poudarek predvsem na odnosih med inteligenco in ljudstvom, Rusijo in Evropo, katolištvom in socializmom, nesmrtnostjo in ateizmom, ter ruskim mesijanstvom in vsečlovekom. Avtorjevo razmišljanje o navedenih odnosih se z življenjskimi spoznanji in izkušnjami močno spreminja. Dnevnik pisatelja je nastal v poznem obdobju avtorjevega ustvarjanja in je delo, v katerem Dostojevski zavrne svoje nazore iz mladosti, postane pa, predvsem zaradi izkušnje s Sibirijo, goreč zagovornik novih idej in nazorov, ki temeljijo predvsem na religiji, natančneje na pravoslavju. V razmišljanjih o določenih odnosih je avtor zelo enostranski, načeloma se opredeli izključno za eno izmed možnosti, ki jih ponudi, pri tej praksi pa le redko dopušča izjeme. Dnevnik pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega je najlepši primer, kako se avtor iz revolucionarja prelevi v skrajnega konservativca. Diplomsko delo vsebuje tudi poglavje, v katerem podrobneje predstavljam tri novele iz Dnevnika pisatelja. Novele so dokaz, da je znal Dostojevski tudi kratko prozo estetsko dovršiti, žanr menipeje pa je uporabil namerno, da je svoje nazore jasneje izrazil.
Ključne besede: Dostojevski, Dnevnik pisatelja, dihotomije, menipeja
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
UPORABA MATEMATIČNEGA DNEVNIKA NA RAZREDNI STOPNJI
Blažka Miklič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati uporabo matematičnega dnevnika pri četrtošolcih. Ugotoviti smo želeli ali pisno izražanje pri matematiki vpliva na učenčevo matematično uspešnost. Teoretični del vključuje izsledke raziskav, različna področja aktivnosti in tipe pisanja dnevnika ter prednosti in strategije pisanja pri matematiki. Predstavili smo vrste nalog, tako imenovane spodbudne tipe nalog, za pisanje matematičnega dnevnika. Te naloge smo v obliki navodil vključili v matematični dnevnik. V empiričnem delu je predstavljena metodologija, potek raziskave in analiza rezultatov. Raziskava je temeljila na eksperimentalni metodi znanstvenega raziskovanja in vanjo sta bila vključena dva razreda četrtošolcev. Pedagoški eksperiment je trajal osem tednov. Na začetku in na koncu eksperimenta sta se izvedla predtest in potest. Tako smo na podlagi predtesta in potesta primerjali uspešnost pri matematiki med razredoma oziroma med eksperimentalno in kontrolno skupino. V vmesnem času se je v eksperimentalni skupini uvedel matematični dnevnik, ki smo ga v empiričnem delu analizirali po nalogah, pri čemer smo dali poudarek na razumevanju nalog in refleksiji. Rezultati raziskave so pokazali, da je bil v eksperimentalni skupini zaznan napredek v znanju, vendar manjši kot v kontrolni skupini. Rezultati so nas presenetili, saj nismo pričakovali, da bo v skupini, ki ni uporabljala matematičnega dnevnika, napredek večji. Zaradi pozitivnih izsledkov drugih študij in na podlagi naše raziskave smo predlagali izboljšave, ki bi kvalitetno vplivale na uporabo matematičnega dnevnika v razredu.
Ključne besede: matematični dnevnik, razredni pouk, pedagoški eksperiment, predtest, potest
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 185; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

3.
Kulturni dnevnik na primeru mesta velenje
Jerneja Jovan, 2020, magistrsko delo

Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki se je uveljavil v Mariboru. Njegov glavni namen je izobraziti osnovnošolce na področju kulture. Učenci v sklopu projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, spoznavajo poklice, ki so povezani z obiskanimi ustanovami, in se udeležujejo delavnic na izbrano tematiko. Način poučevanja učencev izven učilnice ima številne prednosti, kot so na primer več gibanja, ki ga današnji otroci zaradi prekomernega sedenja potrebujejo, pridobivanje informacij z lastnimi izkušnjami in uporaba različnih čutil, učenje v realnih okoliščinah, ki prinaša boljše pomnjenje pridobljenega znanja in mnoge druge. Pozitivni učinki pouka izven učilnice so nas spodbudili k načrtovanju dejavnosti in oblikovanju programa Kulturnega dnevnika na primeru mesta Velenje za učence od 1. do 5. razreda. Načrtovane dejavnosti smo povezali s cilji, ki jih predvidevata učna načrta za spoznavanje okolja in družbe. Učenci skozi načrtovane dejavnosti spoznavajo šolsko okolico, kjer se tudi orientirajo, različne ustanove in njihovo delovanje ter spremembe, ki so skozi čas nastale v Velenju. Seznanijo se z gospodarsko razvitostjo mesta in se srečajo z mladimi podjetniki Šaleške doline. Obiščejo tudi dom za varstvo odraslih, društvo za zaščito živali in društvo, ki se bori proti nasilju. Za nekatere vsebine smo pripravili tudi delovne liste.
Ključne besede: pouk izven učilnice, spoznavanje okolja, družba, Kulturni dnevnik, Velenje
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

4.
Samodejna analiza dnevnika transakcij za identifikacijo možnosti optimizacije relacijskega podatkovnega modela
Adel Kovačevič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja zasnovo in implementacijo orodja Revertium, ki uporabniku pomaga pri identifikaciji možnosti optimizacije relacijskega podatkovnega modela na podlagi analize dnevnika transakcij obstoječe relacijske podatkovne baze. Raziskali smo relacijski podatkovni model in določene slabosti relacijskih podatkovnih baz ter na podlagi pridobljenega znanja definirali možnosti optimizacije le-teh. Za namen doseganja prej omenjenega smo raziskali povratni inženiring relacijskih podatkovnih baz in določene optimizacijske tehnike, kot sta indeksiranje in denormalizacija. Na podlagi ugotovljenega smo združili vso znanje v celoto – orodje Revertium, ki je rezultat magistrskega dela.
Ključne besede: relacijski podatkovni model, povratni inženiring, dnevnik transakcij, optimizacija, indeksiranje, denormalizacija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
Pomen vizualne percepcije na spletni promet spletnega dnevnika
Larisa Fekonja, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na percepcijo obstoječega spletnega dnevnika v namen zvišanja spletnega prometa. Glede na načela in dobre prakse percepcijskega oblikovanja spletnih strani smo omenjeni spletni dnevnik vizualno izboljšali. Glede na izbrane metrike uspešnosti smo nato z orodjem Google Analytics izmerili spletni promet pred in po izboljšavi. Pokazali smo, da imajo percepcijske izboljšave vpliv na sam promet spletnega mesta. V postopku merjenja smo namreč dosegli 45,19 % izboljšanje pri ogledih strani ter 59,24 % izboljšanje pri številu uporabnikov.
Ključne besede: spletni dnevnik, percepcija, percepcijsko oblikovanje, spletni promet, Google Analytics
Objavljeno: 30.01.2019; Ogledov: 640; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

6.
Analiza tehničnih značilnosti večernih dnevno-informativnih oddaj na nacionalni in komercialni televiziji
Miha Šoštarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osredotočena na primerjanje tehničnih značilnosti večernih dnevno-informativnih oddaj. Primerjava zajema večerna poročila programov POP TV (24UR), Kanal A (Svet na Kanalu A) in Radiotelevizija Slovenija1 (Dnevnik). Analizirani so tipi kadrov in produkcijske tehnike v analiziranih oddajah, kot so jih videli gledalci v delovnem tednu od 21. 5. 2018 do vključno 25. 5. 2018. Preučevane so kategorije kadrov –uporabljeni plani, koti snemanja, grafike in snemalne tehnike. Ugotovljene so podobnosti in razlike med analiziranimi oddajami, ki so tudi opisane in razložene v sklepu.
Ključne besede: 24UR, Svet, Dnevnik, dnevno-informativne oddaje, kadri, montaža
Objavljeno: 15.01.2019; Ogledov: 941; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

7.
Matematični dnevnik v vrtcu
Vesna Kovšček, 2018, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Matematični dnevnik v vrtcu so predstavljeni uporabnost in možnosti uporabe matematičnega dnevnika v predšolskem obdobju. Predstavljeni so tudi izsledki nekaterih raziskav o uporabi matematičnega dnevnika pri zgodnjem učenju in poučevanju matematike. Namen praktičnega dela je bil vključiti matematični dnevnik v proces učenja in poučevanja matematičnih vsebin v vrtcu ter nov pristop tudi evalvirati. Pripravili smo matematične naloge za dve različni starosti, in sicer ena iz prvega starostnega obdobja ter druga za drugo starostno obdobje. Otrokom smo preko celega leta zastavljali različne naloge, da so jih reševali oziroma dokumentirali v svoj matematični dnevnik. Matematične dnevnike smo nato analizirali in ugotovili, koliko odstotkov otrok je nalogo opravilo uspešno in koliko neuspešno. Otroci so bili pri večini matematičnih nalog uspešni. Najbolj uspešni so bili pri geometrijskih nalogah, medtem ko je bilo pri aritmetičnih nalogah malo več težav, saj otroci nimajo še trdnega prijema pisala. Analiza matematičnih dnevnikov je pokazala, da so bili otroci iz druge starostne skupine nekoliko bolj uspešni pri nalogah, ki so jih delali v svoj matematični dnevnik.
Ključne besede: matematika, matematični dnevnik, predšolska vzgoja.
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 736; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
Primerjalna analiza neverbalne komunikacije voditeljic osrednjih televizijskih informativnih oddaj
Teja Voglar, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili primerjalno analizo dveh voditeljic televizijskih dnevno- informativnih oddaj. Analizirali smo neverbalno komunikacijo voditeljice oddaje Dnevnik Televizije Slovenije Elen Batista Štader ter voditeljice oddaje 24UR na POP TV Darje Zgonc. Zanimalo nas je, kakšna so stičišča in razlike neverbalne komunikacije med omenjenima voditeljicama. S pomočjo analize mimike, očesnega stika, zunanjega videza, gestikulacije in proksemike smo ugotovili, da voditeljici pri vodenju oddaje uporabljata podobno neverbalno komunikacijo. Obe z obrazno mimiko sledita povedanemu, skoraj neprestano ohranjata očesni stik s kamero, oblečeni sta v elegantna oblačila, premiki rok niso pretirani, premikanja po prostoru pa je zaznati le malo. Pridobljeni rezultati lahko slu ijo raziskovalcem, ki bi jih v prihodnosti zanimal vpliv neverbalne komunikacije voditeljev, ne samo dnevno-informativnih oddaj, temveč tudi oddaj drugih anrov, saj bodo rezultati naše raziskave lahko osnova za raziskovanje neverbalne komunikacije v drugih oddajah.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, dnevno-informativne oddaje, voditeljica, Dnevnik, 24UR
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 852; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (846,11 KB)

9.
Uvajanje digitalizacije v laboratorij z uporabo programa scinoteae
Eva Gider, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje opis in uporabo programa digitalnega laboratorijskega dnevnika sciNote. Namen dela je bil spoznati in preučiti omenjeni program. Gre za programsko opremo, ki znanstvenikom, predvsem tistim, ki delajo v laboratoriju, omogoča hitrejše beleženje, analizo in shranjevanje eksperimentalnih podatkov. V programu oblikujemo projekt, na katerem delamo s projektno skupino. Nastavljamo lahko časovne termine, pustimo sodelavcem sporočila in obvestila ter hitro komuniciramo med seboj. V program lahko vnašamo eksperimentalne podatke direktno ali preko datotek. Shranjujejo se tudi vzorci, laboratorijski inventar ter protokol izvedbe projektov. Kadar izvajamo več podobnih projektov, lahko kopiramo že obstoječi projekt, ter tako pridobimo na času. Program omogoča tudi samodejno generiranje poročila o zaključenem projektu. Program sciNote smo najprej preučili s teoretičnim delom, nato pa spoznanja prenesli v prakso. V diplomskem delu smo v program vnašali podatke, pridobljene pri laboratorijskih vajah, ter raziskovali možnosti, ki jih program omogoča. Program sciNote je v angleškem jeziku, vendar nam to ni predstavljalo ovir, saj je poleg besedila tudi vizualno dobro podkrepljen. Ugotovili smo, da je program enostaven za uporabo, uporabnik pa se nanj hitro privadi ter ga z lahkoto uporablja.
Ključne besede: digitalizacija laboratorija, programska oprema, program sciNote, digitalni laboratorijski dnevnik
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 569; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

10.
POUČEVANJE DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN IZVEN UČILNICE NA PRIMERU KULTURNEGA DNEVNIKA
Urška Košica, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija). V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja. V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine. V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence. Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Ključne besede: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1079; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici