Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi raziskujem uporabo umentne intelogence (UI) za izboljšanje uporabniške izkušnje pri načrtovanju in beleženju potovanj v okviru narejenega potovalnega dnevnika »Eurotrip journal«. V nalogi sem raziskoval, ali lahko umetna inteligenca pripomore k boljioši uporabniški izkušnji in ali lahko umetna inteligenca soustvarja potovalni dnevnik z optimizacijo procesa izdelave. V nalogi se osredotočam na raziskovanje napredka umetne inteligence pri izdelavi človeško podobnih besedil in slik. S pomočjo te raziskave ugotovim, da je umetna inteligenca dovolj razvita, da človeško oko njene prisotnosti ne zazna v slikah ali besedilih. V uvodnem delu naloge so opredeljeni raziskovalni problemi, poudarek pa je na razvoju edinstvene izkušnje za vsakega uporabnika potovalnega dnevnik Eurotrip journall. Cilj naloge je usmerjen v preučevanje uporabniške izkušnje potovalnega dnevnika »Eurotrip journal«, skozu katerega v diplomskem delu opravim tudi analizo primera. S pomočjo analize primera in preučitve pridobljenih rezultatov, pridobim smernice kako je potrebno izboljšati potovalni dnevnik »Eurotrip journal«, ter jih po potrebi s pomočjo umetne inteligence implementiram v potovalni dnevnik »Eurotrip journal«, za boljšo uporabniško izkušnjo. Predpostavke in omejitev se nananšajo na uporabnost umetne inteligence, prilagodljivost izdelka »Eurotrip journal« ter kokurenčnost trga. Naloga vsebuje tudi načrt raziskovanja, ki obsega analizo literature, testiranje uporabniške izkušnje, raziskovalne intervjuje ter opazovanje uporabnikov. Cilj diplomskega dela je ustvariti presonaliziran potovalni dnevnik z uporabo umetne inteligence, ter preučiti učinke umetne inteligence na uporabniško izkušnjo. V diplomskem delu si prizadevam pridobiti odgovor na vprašanje vpliva umetne inteligence na oblikovanje besedil, slik in pridobiti povratno informacijo o zadovoljstvu uporabnika ob soustvarjanju potovalnega dnevnika »Eurotrip journal«. V zaključku naloge potrdim, da uporaba umetne inteligence lahko pozitivno vpliva na izboljšanje uporabniške izkušnje in olajša proces izdelave potovalnega dnevnika »Eurotrip journal«. Diplomsko delo prispeva k razumevanju kako umetna inteligenca pomaga pri oblikovanju besedil in slik ter njen vplivu na uporabnike, kar lahko vodi do boljših in bolj prilagojenih potovalnih dnevnikov.
Ključne besede: Umetna inteligenca, uporabniška izkušnja, potovalni dnevnik, Eurotrip, analiza primera.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Magistrska naloga z naslovom Učinkovito vadenje inštrumenta zajema najprej teoretični del o možganih, učenju in spominu. Sledi nekaj splošnih dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto vadbe, kot so motivacija, koncentracija in organizacija. Preko omenjenih tem preide na najpomembnejši del pri glasbenikih, to je vadba. Omeni se več vrst mentalnih in praktičnih vadb. Da bi glasbenik lahko hitro in kvalitetno napredoval, je na koncu dodan še glasbeni dnevnik. Le-ta mu lahko pomaga, da si posameznik pametno organizira vadbo in da tako spremlja svoj lastni napredek. Vse to mu je lahko v pomoč pri hitrejši odpravi napak, kvalitetnejšem vadenju in posledično hitrejšem napredovanju v sami kvaliteti izvajanja.
Ključne besede: vadenje inštrumenta, mentalno vadenje, glasbeni dnevnik
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 427; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: Magistrska naloga je v teoretičnemu delu usmerjena v raziskovanje sodobne strategije pouka, sodobnih pristopov poučevanja ter učenja, ki vključujejo kritično mišljenje, aktivno in personalizirano učenje, formativno spremljanje učenca ter participacijo učenca. V empiričnemu delu naloge predstavljamo idejo Pedagoškega dnevnika za učenca kot orodje in pomoč pri tovrstnih pedagoško-didaktičnih pristopih vzgoje in izobraževanja, saj se vse bolj poudarja refleksija pedagoško-didaktičnega dela, tako za pedagoga kot tudi za učenca. Za pedagoga to pomeni osebnostno in strokovno rast, za učenca pa spoznavanje oz. ozaveščanje svojega lastnega sistema učenja, kar za današnjega posameznika predstavlja razvoj kompetenc za vseživljenjsko učenje. Skupaj, pedagog in učenec, skozi sodelovalni odnos soustvarjata okolje, kjer se lahko realizira konstruktivistični pristop učenja. V nalogi smo raziskali številne razloge za uporabo Pedagoškega dnevnika za učenca, ki lahko koristijo pedagogu in učencu, tako da smo utemeljili teoretično potrebo po takšnem dnevniku, kako je dnevnik lahko koristen oziroma zakaj. Zanimalo nas je tudi, če morda obstajajo že podobni primeri pedagoških dnevnikov ter kakšni so ti primeri. Na koncu predstavim tudi teorijo poglobljenega pedagoškega trikotnika. Le-ta se lahko ustvari s konkretizacijo odnosa, ki ga ima učitelj do učenca in učne snovi oziroma učenec do učitelja in učne snovi.
Ključne besede: dnevnik, formativno spremljanje, novi pristopi poučevanja, sodobne strategije pouka, glas učenca
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 966; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,62 MB)

Opis: Ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski sodi med najkvalitetnejše in najbolj brane avtorje svetovne književnosti. Avtor, sicer predstavnik psihološkega realizma, je zaslovel predvsem z romani, pisal pa je tudi krajšo prozo. Ustvarjanje Dostojevskega je ves čas usmerjala njegova nemirna narava in z njo povezane življenjske izkušnje. Življenje Dostojevskega je nemirno že v otroštvu, kasneje pa se ta nemir še stopnjuje s potovanji po Evropi, polemikami v literarnih krogih, iskanjem sreče v ljubezni in nenehnim bojem z oblastjo, ki ga v določenem trenutku pripelje celo v sibirske zapore. V diplomskem delu podrobneje predstavljam Dnevnik pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Dnevnik pisatelja predstavljam zato, ker se v tem delu najlepše razkrivata avtorjev način razmišljanja in njegovi nazori, pogojeni z njegovimi življenjskimi izkušnjami. Razmišljanje Dostojevskega temelji na dihotomijah,pri čemer je poudarek predvsem na odnosih med inteligenco in ljudstvom, Rusijo in Evropo, katolištvom in socializmom, nesmrtnostjo in ateizmom, ter ruskim mesijanstvom in vsečlovekom. Avtorjevo razmišljanje o navedenih odnosih se z življenjskimi spoznanji in izkušnjami močno spreminja. Dnevnik pisatelja je nastal v poznem obdobju avtorjevega ustvarjanja in je delo, v katerem Dostojevski zavrne svoje nazore iz mladosti, postane pa, predvsem zaradi izkušnje s Sibirijo, goreč zagovornik novih idej in nazorov, ki temeljijo predvsem na religiji, natančneje na pravoslavju. V razmišljanjih o določenih odnosih je avtor zelo enostranski, načeloma se opredeli izključno za eno izmed možnosti, ki jih ponudi, pri tej praksi pa le redko dopušča izjeme. Dnevnik pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega je najlepši primer, kako se avtor iz revolucionarja prelevi v skrajnega konservativca. Diplomsko delo vsebuje tudi poglavje, v katerem podrobneje predstavljam tri novele iz Dnevnika pisatelja. Novele so dokaz, da je znal Dostojevski tudi kratko prozo estetsko dovršiti, žanr menipeje pa je uporabil namerno, da je svoje nazore jasneje izrazil.
Ključne besede: Dostojevski, Dnevnik pisatelja, dihotomije, menipeja
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 622; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki se je uveljavil v Mariboru. Njegov glavni namen je izobraziti osnovnošolce na področju kulture. Učenci v sklopu projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, spoznavajo poklice, ki so povezani z obiskanimi ustanovami, in se udeležujejo delavnic na izbrano tematiko. Način poučevanja učencev izven učilnice ima številne prednosti, kot so na primer več gibanja, ki ga današnji otroci zaradi prekomernega sedenja potrebujejo, pridobivanje informacij z lastnimi izkušnjami in uporaba različnih čutil, učenje v realnih okoliščinah, ki prinaša boljše pomnjenje pridobljenega znanja in mnoge druge. Pozitivni učinki pouka izven učilnice so nas spodbudili k načrtovanju dejavnosti in oblikovanju programa Kulturnega dnevnika na primeru mesta Velenje za učence od 1. do 5. razreda. Načrtovane dejavnosti smo povezali s cilji, ki jih predvidevata učna načrta za spoznavanje okolja in družbe. Učenci skozi načrtovane dejavnosti spoznavajo šolsko okolico, kjer se tudi orientirajo, različne ustanove in njihovo delovanje ter spremembe, ki so skozi čas nastale v Velenju. Seznanijo se z gospodarsko razvitostjo mesta in se srečajo z mladimi podjetniki Šaleške doline. Obiščejo tudi dom za varstvo odraslih, društvo za zaščito živali in društvo, ki se bori proti nasilju. Za nekatere vsebine smo pripravili tudi delovne liste.
Ključne besede: pouk izven učilnice, spoznavanje okolja, družba, Kulturni dnevnik, Velenje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1028; Prenosov: 191
Celotno besedilo (4,32 MB)