| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mestne regije v Sloveniji
Branko Krojs, 2010, diplomsko delo

Opis: Mestne regije so območja okoli mest, katerih prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb. Med mesti in naselji, ki jih obkrožajo, pa se vzpostavijo tudi številne vezi, zaradi katerih je regija vse bolj povezana v upravnem, gospodarskem in socialnem smislu. Mestne regije nastanejo zaradi zadovoljevanja potreb prebivalcev gravitacijskega območja v regijskem središču. Na nastanek pa vplivata tudi hiter razvoj prometnih sredstev in izboljšanje prometne infrastrukture, ki sta zmanjšala čas, potreben za pot iz mest v primestna naselja in nazaj. Glede na elemente, ki mestne regije vzpostavljajo, lahko v geografiji opredelimo dve vrsti mestnih regij: — ekonomskogeografske mestne regije; — socialnogeografske mestne regije. Regije, opredeljene v tej nalogi, so ekonomskogeografskega značaja, saj je bil kazalec, s katerim smo jih opredelili, obseg in število dnevnih migrantov. Podatke smo pridobili iz popisa prebivalstva leta 2002. Na osnovi analize podatkov smo slovenska mesta uvrstili v štiri skupine. Te so: 1. mesta, ki nimajo mestne regije in niso središča regij; 2. mesta, ki nimajo mestne regije in so središča regij; 3. mesta z manj izrazito mestno regijo; 4. mesta z izrazito mestno regijo. V prvi dve skupini, ki predstavljata mesta, ki nimajo mestnih regij, se je uvrstilo šestinpetdeset slovenskih mest. V tretjo skupino se je uvrstilo šest mest, in sicer mesta: Celje, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Velenje. V četrti skupini so mesta Ljubljana, Maribor in Murska Sobota. Po kriterijih, ki smo jih uporabili v tej nalogi, ima mestne regije devet slovenskih mest. Toda mestne regije so dinamična kategorija in zagotovo sta se število in obseg le-teh v začetku industrializacije Slovenije razlikovala od teh, ki so bile ugotovljene na podlagi podatkov iz leta 2002. Zanimivo pa bo opazovati tudi nadaljnji razvoj le-teh.
Ključne besede: Mestna regija, Dnevne migracije, Suburbanizacija, Regijsko mesto.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 1854; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
DNEVNE MIGRACIJE IN PROST PRETOK DELOVNE SILE IN STORITEV V EVROPSKI UNIJI NA PRIMERU AVSTRIJE
Tanja Štruc Gerold, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom: Dnevne migracije in prost pretok delovne sile in storitev v Evropski uniji na primeru Avstrije je sestavljena iz dveh delov: s teoretičnega in z empiričnega. Evropska unija na kratko EU je gospodarska in politična povezava 28 evropskih držav. Ustanovljena je bila po drugi svetovni vojni, s Pogodbo o Evropski uniji (Maastrichtsko pogodbo). Migracije predstavljajo gibanje ljudi iz enega kraja v drugega. Dandanes so v družbi zelo kompleksen in raznovrsten pojav. V največji meri pa se vse vrti okoli denarja, ki v današnjih časih obrača svet. Največji delež ljudi se seli, da bi dobili boljšo službo, zaslužili več in seveda posledično živeli boljše življenje. Med tipi migracij prevladujejo ekonomske migracije. Velik je tudi delež ilegalnih migracij, ki označujejo nedovoljen prehod državne meje. Prost pretok delovne sile poleg prostega pretoka storitev, blaga in kapitala predstavlja eno od štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu Evropske unije. Pri teoretičnem delu spoznamo pojme kot so: Evropska unija (osnovne informacije o Evropski uniji, njeno širjenje, delovanje, institucije in organe, naloge in težave), migracije (vzroki, posledice, vloga migracij v današnjem času, vpliv globalizacije na migracije) in prost pretok delovne sile. V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli dejavnike dnevnih migracij spoznati tudi v praksi. Raziskavo smo naredili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med tiste, ki so zaposleni v Avstriji. Zanimalo nas je, zakaj so se anketiranci odločili, da si zaposlitev poiščejo v Avstriji, kaj so prednosti le-te, v katerem sektorju so zaposleni, v kako velikem podjetju delajo, koliko kilometrov prevozijo, da prispejo v službo ter ostale zadeve v zvezi z zaposlitvijo, ki so opisane v analizi ankete.
Ključne besede: Evropska unija, migracije, vloga migracij, dnevne migracije, delavci migranti, prost pretok delovne sile, brezposelnost, zaposlitev v Avstriji.
Objavljeno: 10.11.2014; Ogledov: 1713; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Razporeditev prebivalstva v Severovzhodni Sloveniji z vidika kraja bivanja in kraja zaposlitve
Borut Belec, 1991, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Članek analizira razmerje med številom aktivnega prebivalstva v kraju bivanja in v kraju zaposlitve ter razmerje zaposlenih glede na kraj zaposlitve z namenom ugotavlja stopnje demografske mobilnosti.
Ključne besede: geografija, demogeografija, migracije, dnevne migracije, Slovenija, Pomurje, Podravje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 416; Prenosov: 68
URL Povezava na celotno besedilo

4.
SISTEM PARKIRAJ IN PELJI SE NA PTUJU
Patrik Bratuša, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga je namenjena raziskavi smiselnosti izvedbe sistema »Parkiraj in pelji se« za mesto Ptuj, oziroma, če obstaja možnost navezave parkirišč P+R s še kakšnim drugim sistemom. Na podlagi analize splošnih značilnosti mesta, dnevnih migracij v mesto Ptuj s poudarkom na lokaciji predlaganega parkirišča Zadružni trg, je bil izračunan predviden potencial parkirišča. Analizirati smo tudi rezultate raziskave časovnih meritev potovalnih časov in stroške potovanja z emisijami in tako smo ugotovili, da bi bilo smotrno sistem »Parkiraj in pelji se« nadgraditi s sistemoma »Parkiraj in pelji se s kolesom« ter »Parkiraj in pojdi peš«.
Ključne besede: Parkiraj in pelji se, dnevne migracije, parkiranje, parkiraj in pelji se s kolesom.
Objavljeno: 21.09.2015; Ogledov: 650; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici