| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
NAČELO SORAZMERNOSTI PRAVIC PRI POGODBI O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM
Magdalena Mirkac, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je iz različnih vidikov predstavljen krajši delovni čas. Najprej sem predstavila pravne podlage, ki se nanašajo na delo s krajšim delovnim časom in sicer najpomembnejše vire, sprejete s strani MOD in ES, na podlagi katerih krajši delovni čas ureja tudi naša zakonodaja. Nadalje pa me je zanimal predvsem Zakon o delovnih razmerjih in 64., 65., in 66. člen tega zakona. Na začetku so opredeljeni še osnovni pojmi, značilnosti pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in posebnosti pri sklepanju takšnih pogodb. V osrednjem delu pa se osredotočim predvsem na načelo sorazmernosti pravic (pro rata temporis). V zvezi z načelom sorazmernosti nadalje predstavljam pravice delavca, ki mu gredo iz delovnega razmerja in prikažem katere so deljive in katere nedeljive. Zaradi celostnega pregleda krajšega delovnega časa pa obravnavam še krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu in izpostavim, da načelo sorazmernosti v teh primerih ne velja. Na koncu so na kratko razložene še možnosti in posebnosti, če se delavec zaposluje pri več delodajalcih ali če sklene pogodbo o zaposlitvi z dopolnilnim delom itd. Diplomsko delo pa zaključim z orisom aktualnih dogajanj povezanih s krajšim delovnim časom in primerjalnopravnim pregledom.
Ključne besede: Delo s krajšim delovnim časom, konvencija MOD št. 175, direktive ES, načelo sorazmernosti, deljive in nedeljive pravice, part-time zaposlitve pri več delodajalcih, dopolnilno delo, krajši delovni čas v posebnih primerih, krajši delovni čas v Evropski Uniji.
Objavljeno: 10.03.2010; Ogledov: 3511; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (655,16 KB)

6.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI IN EVROPSKI UNIJI
Mitja Iršič, 2011, diplomsko delo

Opis: Opis glavnih karakteristik zaposlovanja tujcev v Sloveniji! Podrobno je predstavljen Zakon o tujcih ter Zakon o zaposlovanju. Prav tako sem predstavil vse pomembnejše evropske direktive
Ključne besede: Zakon, direktive, tujci
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 1743; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (567,69 KB)

7.
EVROPSKA UNIJA IN NJENE DIREKTIVE O VGRADNJI INFORAMCIJSKIH SISTEMOV V PREVOZNA SREDSTVA
Suzana Hribar, 2012, magistrsko delo

Opis: Skrb za varnost v cestnem prometu bi morala biti prva misel vsakega udeleženca. A žal o varnosti velikokrat razmišljamo šele takrat, ko nek vzrok že pripelje do prometne nesreče. Med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče so prekomerna hitrost, nepravilna smer vožnje in neupoštevanje pravil prednosti. Za odpravo teh vzrokov niso dovolj le izkušnje, znanje o prometnih predpisih in novo vozilo, ampak tudi varnostni sistemi tega vozila. Zato je Evropska unija izdala direktivo o vgradnji inteligentnih sistemov, katerih naloga je aktivna podpora pri vožnji, skrb za obveščanje o nevarnostih in opozarjanje v primeru nepravilnosti, izvedenih s strani voznika. Sedaj je prepuščeno avtomobilskim proizvajalcem, da pričnejo svoje sisteme množično vgrajevati v prevozna sredstva in da so ti sistemi v večji meri del serijske opreme. Na strani uporabnika pa je, da ta opozorila sprejme in skladno z njimi in s svojim znanjem ukrepa, še pred nesrečo.
Ključne besede: Direktive, projekti Evropske unije, inteligentni sistemi, prometna varnost.
Objavljeno: 16.04.2012; Ogledov: 1179; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

8.
INSTITUT GARANCIJE ZA BREZHIBNOST PRODANEGA BLAGA V PRAVU ES IN USTREZNOST UREDITVE V SLOVENSKEM PRAVU
Martina Metelko, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjam z vprašanjem odgovornosti prodajalca in/ali proizvajalca v primeru sklenitve prodajne pogodbe in obstoja napak na kupljeni stvari. Bistveni interes vsakega kupca je namreč, da za plačilo dobi stvar, ki je v skladu z njegovimi pričakovanji. Z integracijo Slovenije v Evropsko unijo smo se integrirali tudi v acquis communitarie, kjer se v vsakdanji praksi potrošnikov z nakupovanjem uresničuje ena izmed temeljnih svoboščin, prost pretok blaga. V dosedanjem razvoju področja prava varstva potrošnikov v Uniji se je v okviru sekundarnega prava v consumer acqius uveljavilo večje število direktiv, s katerimi je evropski zakonodajalec k varstvu potrošnikov pristopil na vertikalen način ureditve po posameznih področjih. Z Direktivo 1999/44/ES se je s ciljem enotne minimalne ravni varstva potrošnikov opredelil do nekaterih vidikov prodaje potrošniškega blaga in z njimi povezanih garancij v primeru neskladnosti blaga s potrošnikovimi razumnimi pričakovanji. Potrošnik kot kupec v primerjavi s prodajalcem ali proizvajalcem predstavlja šibkejšo stranko, zato mu v primeru neskladnosti blaga s prodajno pogodbo, ki je z našo pravno ureditvijo definirana kot stvarne napake, prodajalec objektivno odgovarja. Direktiva in slovenska zakonodaja v teh okoliščinah predvidevata katalog jamčevalnih zahtevkov, med katerimi ima prednost naknadni izpolnitveni zahtevek v obliki popravila ali zamenjave stvari. V primerih, ko je izpolnitveni zahtevek nemogoč, nesorazmeren ali neuspešen, lahko kupec alternativno uveljavlja, ali znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. S ciljem sorazmernosti objektivne prodajalčeve odgovornosti je kogentno določeno trajanje zakonite odgovornosti, in sicer prodajalec jamči za napake, ki se pokažejo v roku dveh let od izročitve blaga oziroma v primerih rabljenega blaga v krajšem roku najmanj enega leta. Glede na dolžnost pravočasnosti potrošnikovega obvestila o obstoju napake v dveh mesecih od seznanitve z napako, je kogentno določena tudi domneva, da je napaka, ki se je pokazala v prvih šestih mesecih, obstajala že ob izročitvi blaga. Iz jamčevanja kot zakonske odgovornosti za skladnost izdelka s pričakovanim se je z razvojem industrije in proizvodnje razvil institut garancije, ki je opredeljen kot enostranska prostovoljna izjava (v primeru prostovoljne garancije) in na podlagi slovenske ureditve tudi kot zakonska obveznost (v primeru obvezne garancije). V nalogi so najprej predstavljeni vsi relevantni pojmi v zvezi z institutom garancije v slovenskem pravu in pravu Evropske unije. Za bolj kritično presojo teze te naloge je predstavljena tudi primerjalna angleška in nemška ureditev (prostovoljne) garancije. V tretjem delu naloge je predstavljena geneza instituta garancije v slovenskem, primerjalnem pravu in pravu EU ter v nadaljevanju ureditev zakonske odgovornosti za proizvode po slovenskem pravu z analitično primerjavo ureditve uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov v pravu EU ter v slovenskem, nemškem in angleškem pravu. S ciljem dodatnega varstva potrošnikov je z Direktivo 1999/44/ES poleg zakonske odgovornosti za napake na izdelku določen tudi institut garancije. Slednja je po svoji osnovi opredeljena kot prostovoljna izbira na strani garanta kot dajalca garancije, ki se odloči, da bo s svojo garancijsko izjavo na določeno blago potrošniku v določenem časovnem obdobju (garancijski rok) poleg zakonitega nudil tudi dodatno varstvo. S tem je potrošniku v primeru napak na stvari omogočena alternativna izbira med uveljavljanjem ali jamčevalnih ali garancijskih zahtevkov. Potrošnik mora seveda zadostiti ostale pogoje za uveljavljanje zahtevkov na eni izmed pravnih podlag, z omejitvijo neupravičene pridobitve pa mu je omogočeno kombinirano uveljavljanje istovrstnih zahtevkov. Slovenski zakonodajalec je z upoštevanjem načela minimalne harmonizacije bistveno presegel cilje Direktive 1999/44/ES in na ta način bistveno zmanjšal funkcijo garancije kot elementa konkurenčnega prava, ki lahko garantu izboljša položaj na trgu. Z narav
Ključne besede: Prostovoljna garancija, obvezna garancija, pooblaščeni servis, garancija kot tržni mehanizem, jamčevanje, stvarne napake, objektivna odgovornost prodajalca/proizvajalca, zakonska odgovornost, napake na stvari, garancijski rok, jamčevalni rok, podaljšana garancija, vrste škode, damnum quod rem, damnum circa rem, damnum extra rem, neustreznost implementacije Direktive 1999/44/ES v slovenski pravni red, geneza instituta garancije v slovenskem, primerjalnem angleškem in nemškem pravu ter pravu EU, gara
Objavljeno: 19.04.2012; Ogledov: 3458; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici