| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki geoblokiranja v Evropski uniji
Leon Brulc, 2017, diplomsko delo

Opis: Evropska unija namenja velik del svojih sredstev vzpostavitvi enotnega trga, ki bi imela za posledico ekonomsko rast vseh držav članic. Del končnega cilja popolnega enotnega trga predstavlja enotni digitalni trg, ki pa si ga lahko zamislimo le ob visoki digitalni integraciji potrošnikov. Tema tega diplomskega dela je geoblokiranje, praksa trgovcev, ki potrošnike diskriminira na podlagi državljanstva ali prebivališča. Geoblokiranje predstavlja veliko oviro za vzpostavitev enotnega digitalnega trga in s tem tudi oviro za celoten enotni trg V prvem delu diplomskega dela predstavim enotni digitalni trg, njegove cilje in njihovo (ne)uspešnost. Nadalje predstavim različne oblike geoblokiranja (tiste, ki vsebujejo vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja) ter njihove pozitivne in negativne posledice. Sledita predstavitev in kritika pravne regulacije preprečevanja geoblokiranja v EU do sedaj (zlasti preko 20. člena Direktive o storitvah), nato pa predstavim predloge Uredb, ki naj bi geoblokiranju naredile konec. Za popolno odpravo geoblokiranja, bi bilo potrebno predloge Uredb nadgraditi tako da bi vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja urejali enotno. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da bi odprava geoblokiranja poleg pozitivnih pridobitev (kot denimo nova delovna mesta, nižje cene, povečana prodaja itd.), prinesla tudi negativne posledice (kot denimo manjše gibanje prebivalcev, negativne posledice za okolje, socialna izolacija itd.).
Ključne besede: geoblokiranje, Evropska unija, Direktiva o storitvah, pravice potrošnikov, omejitev dostopa, spletno potovanje, diskriminacija, prebivališče, državljanstvo, enotni digitalni trg.
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 1296; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (667,55 KB)

2.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Ključne besede: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 2083; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

3.
SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV NA TRGU EU
Mojca Zagernik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo v šestih poglavjih analizirali svoboščino prostega pretoka storitev na trgu EU. V uvodnem delu smo predstavili namen, cilje in osnovne trditve diplomske naloge, opredelili predpostavke in omejitve ter določili metode raziskovanja. V drugem poglavju smo raziskali, kakšen je pomen skupnega trga v EU in predstavili vlogo storitev na trgu EU. Skozi pravne vire smo analizirali pravno podlago za razvoj svoboščine prostega opravljanja storitev ter ugotovili, da obstajajo ovire, ki omejujejo prosto opravljanje storitev ponudnikom storitev ter ovire, ki onemogočajo prosto sprejemanje storitev v EU. V tretjem poglavju smo natančneje analizirali in definirali posamezne vrste ovir, ki se kažejo kot diskriminatorna ravnanja ter posledično izboljšujejo položaj domačim ponudnikom storitev v primerjavi s ponudniki iz drugih držav članic. V četrtem poglavju smo podrobneje preučili nastanek in postopek razvoja najnovejše direktive s področja opravljanja storitev v EU, ki poleg sodne prakse Sodišča ES predstavlja najpomembnejšo pravno podlago na tem področju. V petem poglavju smo opredelili pravila za opravljanje storitev in v šestem poglavju razmejili omejitve in izjeme od pravila o prostem opravljanju storitev v EU. Sklenili smo, da so storitve eno najpomembnejših področij izgradnje skupnega trga EU in da so aktivnosti EU usmerjene k odpravljanju ovir na področju svobode opravljanja storitev.
Ključne besede: Evropska unija, Pogodba o Evropski Skupnosti, skupni trg EU, prost pretok storitev, svoboda do ustanovitve sedeža, sodna praksa sodišča evropskih skupnosti, diskriminacija, nediskriminatorne omejitve z diskriminatornim učinkom, osebne svoboščine, neposredni učinek, Direktiva 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu.
Objavljeno: 10.12.2010; Ogledov: 3280; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (389,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici