| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice zaposlenih staršev v luči direktive 2019/1158 : magistrsko delo
Teja Drofelnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V preteklosti je tradicionalna delitev vlog očeta in matere pomenila, da so se za uveljavljanje starševskega dopusta in pravic do prožnih oblik dela največkrat odločale matere otrok, v zadnjem času pa se spodbujata tudi aktivno sodelovanje obeh staršev pri vzgoji in predvsem »aktivno« očetovstvo. Največje ovire za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih staršev so nedvomno neugodni in nepredvidljivi delavniki, saj morajo pretežni del dneva starši preživeti v službi, posledično toliko manj časa preživijo z družino. Vedno hitrejši tempo življenja pa od staršev pogosto terja še večjo pripadnost službi, kot kdaj koli prej. Varstvo pravic zaposlenih staršev že dolgo ne predstavlja zgolj varstva pred odpovedjo in pravic do starševskega dopusta ter nadomestila, vedno bolj pomembne postajajo prožne oblike dela, ki za starše predstavljajo dobro alternativo pri usklajevanju poklicne poti ter družinskega življenja. Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU na pravni parket Evropske unije prinaša dobro smerno izhodišče za oblikovanje osnovnih pravic zaposlenih staršev, hkrati pa je do posameznih vprašanj novodobne družbe in s tem povezanih vedno novih oblik družin, še vedno precej zadržana, posledično je končni uspeh direktive tako še vedno odvisen tudi od tega, kako posamezna pravna vprašanja ureja notranji pravni red države članice. Sam nabor pravic in ugodnosti za zaposlene starše, ki jih je direktiva 2019/1158 prinesla, pa v slovenski pravni red ne vnaša bistvenih nadgradenj, saj je bil standard urejanja pravic zaposlenih staršev že do sedaj na zelo visokem nivoju, prav tako pa je bogata tudi slovenska sodna praksa.
Ključne besede: pravo EU, delovno pravo, socialna varnost, delavci, Direktiva EU 2019/1158, starševstvo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, prožna ureditev dela
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 480; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Izvrševanje konkurenčnih pravil EU: vloga nacionalnih konkurenčnih organov v luči Direktive 1/2019 : vloga nacionalnih konkurenčnih organov v luči Direktive 1/2019
Filip Lenovšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Svobodna konkurence predstavlja enega od temeljev notranjega trga EU. Sistem varstva konkurence temelji na decentraliziranem javnem izvrševanju pravil konkurenčnega prava EU s strani Komisije in NKO. Zaradi nacionalne procesne avtonomije so med NKO nastajale razlike, ki so ogrožale učinkovito uveljavljanje členov 101 in 102 PDEU. Cilj Direktive 1/2019 je odprava razlik in vzpostavitev minimalnih standardov delovanja NKO. Uvodoma je v nalogi predstavljen sistem izvrševanja členov 101 in 102 PDEU s poudarkom na Uredbi 1/2003 in nekaterih drugih pomembnejših vprašanjih sistema. Analizirane so ključne določbe Direktive 1/2019. V povezavi z njimi se tesno obravnava vloga NKO, predvsem pa se konkretneje predstavi nezavezujoče pravo, ki ga je izoblikovala Komisija in EMKO. Poudarek je dan tudi sodni praksi SEU in ESČP. Ker imajo slednji viri podlago v strokovnem znanju in dolgoletnih izkušnjah, predstavljajo pomembno vodilo državam članicam, za katere je področje konkurenčnega prava še vedno relativna novost. Navsezadnje bo analizirana ureditev javnega izvrševanja členov 101 in 102 PDEU v RS. Ta temelji na ZPOmK-1 in AVK kot organu pristojnemu za konkurenco v RS. Zaradi implementacije Direktive 1/2019 je ureditev v RS obravnavana v luči Direktive 1/2019. Slednjo ima namen implementirati predlog ZPOmK-2, katerega določbe so predstavljene na mestih, kjer le-te prenašajo rešitve Direktive 1/2019 v slovensko zakonodajo. Rešitve, ki jih prinaša Direktiva 1/2019, bodo okrepile NKO za boj proti kartelom, hkrati pa pomembno prispevale k dvigu konkurenčne kulture skozi EU in posledično k še večjemu poudarku na varstvu konkurence in nadaljnjim spremembam zakonodaj držav članic na tem področju. Predlog ZPOmK-2 v večji meri povzema rešitve Direktive 1/2019, vendar še vedno ostaja problematičen z vidika določb o neodvisnosti, saj slednjih ne ureja dovolj transparentno, hkrati pa nekatera vprašanja prepušča v ureditev AVK, kar lahko predstavlja nevarnost za arbitrarne posege, če sam zakon ne vsebuje pravil o mejah dovoljenih intervencij v delovanje AVK s strani državnih organov ali zasebnih subjektov.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčni organi, člen 101 in 102 PDEU, Uredba 1/2003, Direktiva 1/2019, ZPOmK-1, AVK
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 898; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Čezmejna sprememba pravnoorganizacijske oblike : magistrsko delo
Jakob Stanič Gruden, 2021, magistrsko delo

Opis: Predmet obravnave magistrske naloge je čezmejna sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe s poudarkom na pravnem institutu čezmejnega preoblikovanja, kot ga po novem ureja pravo Evropske Unije. V prvem delu naloge je zaradi vzporednic in širše slike na kratko predstavljena sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe po slovenskem pravu. Ta podvrsta statusnega preoblikovanja družb, imenovana tudi formalno statusno preoblikovanje, temelji na načelu ohranjanja identitete družbe, ki se preoblikuje, kar pomeni, da pri tej statusni spremembi ne pride do prenehanja družbe, ki se preoblikuje, niti ne gre za prenašanje njenih pravic, obveznosti in pravnih razmerji, temveč družba po preoblikovanju ohranja svojo pravno subjektiviteto in obstaja naprej v drugi pravnoorganizacijski obliki in drugem pravnem okviru. Drugi del naloge je namenjen čezmejnim spremembam pravnoorganizacijske oblike družb. Pri tovrstnih operacijah gre za podvrsto statusnega preoblikovanja družbe, pri katerem se družba, ki obstaja v pravnoorganizacijski obliki po pravu določene države (npr. slovenska družba z omejeno odgovornostjo), preoblikuje v družbo s pravnoorganizacijsko obliko po pravu druge države (npr. italijansko delniško družbo). Navedena pravna operacija praviloma vključuje selitev družbe v drugo državo, kar običajno zahteva izbris družbe iz pravnega registra ene države in njen vpis v register druge. Najpomembnejša sprememba za družbo in z njo povezane subjekte je pri tej transakciji ta, da za družbo po tovrstnem preoblikovanju velja pravo države v katero se ta priseli. V magistrski nalogi avtor ugotavlja, da je možnost izvedbe tovrstnih pravnih operacij odvisna od ureditev udeleženih držav (izvorne in ciljne), pri čemer večina držav tovrstnih preoblikovanj (ob ohranitvi identitete družbe, ki se preoblikuje) izrecno ne ureja oz. omogoča. V tretjem delu naloge je obravnavan institut čezmejnega preoblikovanja po določbah Direktive (EU) 2019/2121. Navedeni pravni akt, ki ga bodo morale države članice do 31. 01. 2023 implementirati v svoje nacionalne pravne sisteme, bo med drugim zagotovil določen obseg harmonizacije čezmejnih sprememb pravnoorganizacijske oblike družb znotraj EU. Na njegovi podlagi bodo harmonizirani postopek čezmejne spremembe pravnoorganizacijske oblike ter varstvo subjektov, ki so pri tovrstnih pravnih operacijah lahko prizadeti (upniki, družbeniki in delavci). Vendar pa ureditev čezmejnih sprememb pravnoorganizacijske oblike tudi po implementaciji Direktive (EU) 2019/2121 ne bo popolna. Zakonodajalec EU namreč z njo od držav članic ni zahteval obvezne ureditve možnosti čezmejnega preoblikovanja osebnih družb (ter v pravnoorganizacijsko obliko osebnih družb). Avtor ugotavlja, da so ne glede na navedeno in ne glede na to, ali posamezne članice EU takšna preoblikovanja izrecno urejajo (oz. jih bodo uredile), znotraj EU na podlagi svobode ustanavljanja in sodne prakse Sodišča EU možne tudi čezmejne spremembe pravnoorganizacijske oblike osebnih družb (in v osebne družbe).
Ključne besede: Družba, formalno (oblikovno) statusno preoblikovanje, čezmejno preoblikovanje, pravo preoblikovanj, gospodarsko pravo, Direktiva (EU) 2019/2121, svoboda ustanovitve.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 879; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Čezmejna preoblikovanja v evropski uniji po zadevi Polbud : magistrsko delo
Klara Jerman, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavana čezmejna preoblikovanja družb, ki predstavljajo posebno obliko čezmejne mobilnosti družb v Evropski uniji. Možnost čezmejne mobilnosti je družbam zagotovljena že s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), natančneje s pravico do svobode ustanavljanja. Gre za eno od bolj perečih tem, ki je povezana s konceptom svobode ustanavljanja in je bila skozi desetletja v strokovni literaturi deležna številnih nasprotujočih se mnenj. Ključno vlogo pri tem je imelo Sodišče EU, ki je preko ekstenzivne razlage določb PDEU o svobodi ustanavljanja, tej pravici priznalo širok domet in utrlo pot za širše sprejemanje tovrstne čezmejne mobilnosti v vseh državah članicah Evropske unije. Ker pa sodišče kot sodni organ, ne more urediti postopka čezmejnih preoblikovanj, je pomembno, da je na ravni Evropske unije prišlo do enotne ureditve tega postopka. Evropski parlament in Svet sta sprejela Direktivo 2019/2121, ki spreminja Direktivo (EU) 2017/1132 in je na področje čezmejne mobilnosti prinesla pomembne novosti, katerih cilj je poenostavitev postopkov, zagotovitev pravne varnosti, odprava ovir za uresničevanje svobode ustanavljanja in ustrezna zaščita vseh deležnikov. Osrednji del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Prvi del je namenjen sodni praksi Sodišča EU, z izhodišči na zadevi Polbud, v kateri je bil pojasnjen sam kontekst čezmejnih preoblikovanj in potrjena pravica družb do čezmejnega preoblikovanja na podlagi svobode ustanavljanja. Zadeva je analizirana z vidika koncepta ustanavljanja v zvezi z izoliranim prenosom statutarnega sedeža in z vidika ukrepov, ki omejujejo svobodo ustanavljanja. V drugem delu je analizirana Direktiva 2019/2121, ki spreminja Direktivo 2017/1132 in na novo ureja področje čezmejnih preoblikovanj in delitev in predstavlja mejnik za delovanje notranjega trga in odpravlja negotovosti, ki so do sedaj obstajale na tem področju. Pri tem se avtorica omeji zgolj na določbe v zvezi s čezmejnimi preoblikovanji. Sklepno so predlagane tudi okvirne rešitve za dopolnitev ZGD-1, ki bo potrebna zaradi implementacije Direktive 2019/2121. V zaključnem delu avtorica ugotavlja, da so čezmejna preoblikovanja dopustna že zgolj na podlagi svobode ustanavljanja, kar je potrdila tudi sodna praksa Sodišča EU. Še več, preko sodne prakse je bilo pojasnjeno, da svoboda ustanavljanja vključuje ne le čezmejna preoblikovanja s hkratnim prenosom statutarnega in dejanskega sedeža družbe, temveč tudi čezmejna preoblikovanja z izoliranim prenosom statutarnega sedeža, s čimer so bili odpravljeni dvomi, ki so na tem področju povzročali številna nasprotujoča si mnenja. Temu sledi tudi Direktiva 2019/2121, ki dotedanji pomanjkljiv pravni okvir za mobilnost družb dopolnjuje in s postopkovnimi pravili ter pravili namenjenimi varstvu vseh deležnikov prinaša večjo pravno jasnost in varnost. Določa specifičen, večplastni postopek, v katerega so vključeni različni deležniki in organi ter zahteva njihovo usklajeno sodelovanje. Implementacija direktive v ZGD-1 bo zahtevala oblikovanje novih pravil, ki bodo namenjena čezmejnim preoblikovanjem, pri čemer bo potrebna posebna pozornost, da postopek ne bo preveč formaliziran in zahteven, kar bi oteževalo čezmejna preoblikovanja.
Ključne besede: svoboda ustanavljanja, čezmejna mobilnost družb, čezmejna preoblikovanja, prenos statutarnega sedeža, zadeva Polbud, Direktiva 2017/1132, Direktiva 2019/2121
Objavljeno v DKUM: 25.05.2021; Ogledov: 982; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Implementacija Direktive 2019/2121 glede čezmejnih združitev gospodarskih družb v Sloveniji in Združenem kraljestvu : magistrsko delo
Petra Zupančič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava implementacijo določb Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 (v nadaljevanju: Direktiva 2017/1132) na področju čezmejnih združitev gospodarskih družb v dveh državah članicah Evropske unije – Združenem kraljestvu in Sloveniji. Združitev delniških družb v isti državi članici je na ravni Evropske unije najprej uredila Tretja direktiva, zato je to področje bilo v državah članicah že vrsto let usklajeno. Čezmejne združitve, torej združitve družb iz različnih držav članic pa je podrobneje uredila Deseta direktiva, ki je bila kasneje kodificirana v določbe Direktive 2017/1132. S sprejemom Desete direktive je Evropska unija želela omogočiti družbam, da se čezmejno združujejo na urejen, učinkovit in primeren način, tako da bi se ob tem zaščitilo najbolj prizadete deležnike kot so zaposleni, upniki in imetniki deležev. Navkljub temu se je v praksi izkazalo, da zaradi različnih implementacij določb Tretje in Desete direktive v nacionalne pravne rede držav članic, varstvo interesov najbolj ogroženih kategorij deležnikov, ni bilo vedno ustrezno zagotovljeno. S sprejetjem Direktive (EU) 2019/2121 z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (v nadaljevanju: Direktiva 2019/2121) je na področju čezmejnih združitev prišlo do harmonizacije in uskladitve materialnih pravil za zaščito upnikov, zaposlenih in imetnikov deležev, s čimer se zagotavlja tudi večja pravna varnost pri čezmejnih preoblikovanjih gospodarskih družb. V osrednjem delu magistrske naloge je najprej predstavljena okvirna vsebina Direktive 2019/2121. Temu po posameznih večjih tematskih sklopih sledi sistematična predstavitev obstoječe ureditve postopka čezmejne združitve gospodarskih subjektov po določbah kodificirane Direktive 2017/1132, vključno s prikazom implementacije le te v Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Na koncu vsakega zaključenega tematskega sklopa sledi še predstavitev predvidene implementacije Direktive 2019/2121 na področju čezmejnih združitev gospodarskih družb v slovenski pravni red. Nazadnje pa je po enakem sistemu predstavljena primerjalno pravna analiza implementacije določb Direktive 2017/1132 v zakonodajno ureditev v Združenem kraljestvu, temu dodana pa eventualna implementacija Direktive 2019/2121 s področja čezmejnih združitev gospodarskih družb v njihov nacionalni pravni red. Avtorica je v delu ugotovila, da implementacija Direktive 2019/2121 v slovenski ZGD-1 ne bo vnesla večjih sprememb, saj v nasprotju z nekaterimi državami članicami, je varstvo interesov najbolj ogroženih kategorij deležnikov v postopkih čezmejnih združitev gospodarskih družb, že sedaj ustrezno zagotovljeno. V kolikor bi Združeno kraljestvo implementiralo določbe Direktive 2019/2121 v nacionalni pravni red, bi na področju čezmejnih združitev, bile potrebne znatne modifikacije, saj je trenutno varstvo interesov upnikov in imetnikov deležev neučinkovito in neskladno s standardi Evropske unije.
Ključne besede: čezmejne združitve gospodarskih družb, Direktiva (EU) 2011/35, Direktiva (EU) 2005/56, Direktiva 2017/1132, Direktiva (EU) 2019/2121, ZGD-1.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2021; Ogledov: 1727; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (584,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici