| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LIBERALIZACIJA TRGA POŠTNIH STORITEV V EVROPSKI UNIJI
Mateja Rajšp, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava liberalizacijo trga poštnih storitev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Poštne storitve zajemajo komunikacijo, oglaševanje in prevoz ter so zato z drugimi prevoznimi, logisticnimi in komunikacijskimi storitvami kljucna panoga za gospodarstvo EU. Poštni sektor je pomemben tudi z vidika zaposlovanja, saj naj bi bilo v njem neposredno ali posredno zaposlenih okoli pet milijonov ljudi. Reforma trga poštnih storitev v EU, ki se je zacela leta 1992 z objavo Zelene knjige o razvoju enotnega trga za poštne storitve, je pomembno vplivala na opravljanje poštnih storitev in na poštni sektor. Tako so že leta 1997 v Evropskem parlamentu in Svetu sprejeli prvo Poštno direktivo, Direktivo 97/67/ES. Omenjena direktiva je prinesla mnogo sprememb, predvsem glede univerzalne poštne storitve, kakovosti storitev in usklajevanja tehnicnih standardov, usklajevanja rezerviranih storitev, dolocanja pristojnosti in obsega državnih regulativnih organov ter tarifnih nacel in racunovodskih izkazov. Poštni direktivi sta sledili še dve njeni razlicici, in sicer Direktiva 2002/39/ES in Direktiva 2008/6/ES. Slednja je dolocila popolno odprtje trga poštnih storitev v vecini držav clanic s 1. januarjem 2011, nekaterim pa omogocila podaljšan rok za popolno odprtje trga do 31. decembra 2012. Direktiva 2008/6/ES je prav tako ukinila možnost financiranja izvajanja univerzalne poštne storitve s pomocjo rezerviranega podrocja. Popolna liberalizacija trga poštnih storitev v EU pa vendarle ne pomeni konca vseh težav, s katerimi se srecujejo evropski poštni operaterji. Najvecjo težavo operaterjem predstavlja mocna konkurenca elektronskih komunikacij, ki v zadnjem obdobju obcutno zmanjšuje kolicino poslanih pisemskih pošiljk. To pa je le ena izmed težav, s katero se srecujejo. S kakšnimi negativnimi ucinki Direktive 2008/6/ES se bodo v prihodnosti še srecevali, lahko tako samo predvidevamo.
Ključne besede: Kljucne besede: Evropska unija, liberalizacija, notranji trg, poštni sektor, Poštna direktiva, univerzalna poštna storitev, Direktiva 2002/39/ES, Direktiva 2008/6/ES
Objavljeno: 30.09.2011; Ogledov: 2079; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (512,35 KB)

2.
SLOVENSKA FINANČNA ZAVAROVANJA V EVROSISTEMU
Petra Vesel, 2012, diplomsko delo

Opis: Kot odraz implementacije Direktive 2002/47/ES imamo v Sloveniji Zakon o finančnih zavarovanjih že vse od leta 2004. Namen direktive je bil ustvariti enoten pravni okvir finančnega zavarovanja v Evropski uniji in odpraviti formalne ovire, kar naj bi vodilo v povezan in učinkovit finančni trg. Glede na smernice Direktive 2002/47/ES je obstoječi zakon zagotavljal sklepanje finančnih zavarovanj s pomočjo finančnih instrumentov in gotovine pri zavarovanjih vseh vrst transakcij na kapitalskih trgih. Zaradi gospodarske krize in kreditnega krča je bila sprejeta Direktiva 2009/44/ES, ki širi predmet oziroma seznam sredstev finančnih zavarovanj na bančna posojila. Torej denarne terjatve, ki izhajajo iz kreditne pogodbe. Finančno zavarovanje je prenos finančnega instrumenta, gotovine ali bančnega posojila v zavarovanje ali zastavna pravica na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu. Glavni cilj Direktive 2009/44/ES je olajšati dostop do finančnih sredstev, znižati stroške obratnega kapitala in znižati stroške posojilojemalcem. Potrebno je bilo olajšati in odpraviti nacionalne ovire pri ustanavljanju tovrstnih finančnih zavarovanj, ter poenotiti pravila za poslovanje med centralnimi bankami, s čimer bo spodbujena čezmejna uporaba teh zavarovanj.
Ključne besede: finančna zavarovanja, Zakon o finančnih zavarovanjih (ZFZ), Direktiva 2002/47/ES, Direktiva 2009/44/ES, finančno premoženje, bančno posojilo, Evrosistem.
Objavljeno: 04.04.2012; Ogledov: 2297; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (865,38 KB)

3.
PRAVNA ANALIZA V ZADEVI c-59/11(NADZOR NAD SEMENI)
Marjetka Uršič, 2013, diplomsko delo

Opis: Področje trženja semenskega materiala je urejeno z uredbami in direktivami. Skozi primer C 59/11 in načela prava varstva okolja v diplomski nalogi analiziram zanimivejše segmente področja, njihov vpliv na kmetijski sektor ter posredno hrano ljudi in krmo živali. Združenje Kokopelli je nevladna organizacija, ki se ukvarja s trženjem semen starih sort zelenjadnic. Družba Graines Baumaux SAS je zoper združenje vložila tožbo zaradi nelojalne konkurence, ker je ugotovila, da 461 sort zelenjadnic v njihovi ponudbi ni sprejetih v skupne kataloge. Na prvi stopnji je francosko sodišče dosodilo odškodnino Graines Baumaux SAS. Kokopelli je zoper sodbo vložil pritožbo. Cour d’appel Nancy je prekinilo postopek in postavilo vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije. Vprašanje se je nanašalo na veljavnost direktiv o trženju zelenjadnic glede na to, da predpisujeta omejitve glede pridelave in trženja semena starih sort. V evropskem prostoru se goji vedno manj sort. Stare sorte izginjajo, medtem ko prevladujejo sorte, ki so komercialno zanimivejše. Omejitve pridelave in trženja starih sort na eni strani ter porast števila patentiranih sort, transgenih rastlin na drugi prispevajo k zmanjšanju biotske diverzitete ter posredno k potencialnemu pomanjkanju sort, prilagojenih posebnim razmeram, in omejevanju izbire potrošnika kmetijskih izdelkov na trgu.
Ključne besede: Direktiva 2002/55/ES, Direktiva 2009/145/ES, skupni katalogi, biotska diverziteta, patentiranje semen, gensko spremenjene rastline, varovanje okolja.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1155; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (673,25 KB)

4.
PRAVNE ZNAČILNOSTI FINANČNIH ZAVAROVANJ TER VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA FINANČNA ZAVAROVANJA
Janja Kerec, 2016, diplomsko delo

Opis: Finančna zavarovanja so izraz za posebna pravila, ki veljajo za zavarovanje terjatev in so bistvenega pomena za delovanje finančnega sistema. Ureja jih Direktiva 2002/47/ES, v slovensko zakonodajo pa so bila implementirana z ZFZ. Gre za posebno ureditev znanih pravnih instrumentov, ki velja ob splošnih pravilih za zavarovanje terjatev. Posebna pravila veljajo zgolj za pravna razmerja med določenimi subjekti ter za točno določene predmete zavarovanja. Zanje velja omejena obličnost, visoka stopnja skrbnosti delovanja in posebna pravila v primeru insolventnosti pogodbenih strank. Namen finančnih zavarovanj je zagotavljanje hitrih in neformalističnih postopkov izvršitve zaradi zagotavljanja finančne stabilnosti in omejevanja učinkov neizpolnitve finančnih obveznosti. Sprejem ZFZ je v slovensko zakonodajo vnesel določene novosti in sicer omilitev prepovedi komisornega dogovora, pridobitev pravice na finančnem instrumentu ter tudi možnost prisvojitve in uporabe predmeta finančnega zavarovanja. Banke ter druge finančne institucije, kot subjekti finančnih zavarovanj, imajo izredno pomemben položaj v gospodarskem sistemu Evropske unije, zato imajo tudi privilegiran položaj v insolvenčnih postopkih, kar bo tudi vodilo celotne diplomske naloge, in sicer oris posebnega položaja finančnih zavarovanj v insolvenčnih postopkih. V diplomski nalogi pa bo zajeta tudi vrsta stvarnega zavarovanja – notarska prodaja, ki je bila vključena v ZFZ leta 2013, ki omogoča zunajsodno prodajo zastavljene nepremičnine.
Ključne besede: finančno zavarovanje, pogodba o finančnem zavarovanju, insolvenčni postopki, notarska prodaja, Direktiva 2002/47/ES, Direktiva 2009/44/ES, dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, komisorni dogovor
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 628; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
Pravna analiza finančnih zavarovanj s pregledom sodne prakse
Valentina Gorjanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večjega financiranja s pomočjo kreditov narašča tudi potreba po zagotovitvi ustreznega zavarovanja. Pri več milijonskih transakcijah je pomembno, da je zavarovanje likvidno in ga je mogoče hitro realizirati. Kot posledica Akcijskega načrta za finančne storitve je bila sprejeta Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju, ki daje državam članicam pravne okvirje za ureditev področja finančnih zavarovanj. Direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o finančnih zavarovanjih. Namen ureditve je hiter in neformalističen način realizacije finančnih zavarovanj, s katerim se zagotovi likvidnost finančnih trgov. Pomembno pa je poudariti, da je ureditev Zakona o finančnih zavarovanjih specialnejša od nekaterih splošnih pravil slovenske zakonodaje, predvsem v postopkih insolventnosti. Stranke, ki lahko uporabljajo finančna zavarovanja, morajo izpolnjevati določene pogoje. Gre predvsem za profesionalne subjekte, pri katerih se domneva, da poslujejo z visoko mero strokovnosti in skrbnosti. Prav zaradi tega je mogoče pri Direktivi in posledično pri Zakonu o finančnih zavarovanjih zaznati odmik od kogentnih pravil in drugih formalnosti, saj se predvideva, da za profesionalne subjekte takšna visoka stopnja strogosti ni potrebna. Stranke pogodbe o finančnih zavarovanjih lahko na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu ustanovijo bodisi zastavno pravico, bodisi prenesejo polno pravico na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu na prejemnika finančnega zavarovanja. V primeru nastopa neizpolnitve lahko prejemnik zavarovanja hitro in učinkovito realizira finančno zavarovanje. Slednjega lahko zunajsodno proda, si predmet prisvoji ali poda pobotno izjavo. Namen teh pravil je upniku omogočiti pospešeno poplačilo svoje zavarovane terjatve. V Zakonu o finančnih zavarovanjih sta urejena tudi notarska hipoteka in postopek notarske prodaje, ki prav tako sledita namenom in ciljem Direktive po hitri realizaciji zavarovane terjatve.
Ključne besede: Finančno zavarovanje, zastavna pravica, fiduciarni prenos, insolvenčni postopki, Direktiva 2002/47/ES, notarska prodaja.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 476; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (975,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici