| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 146
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga
Anja Križ, 2024, magistrsko delo

Opis: DDV je krajšava za davek na dodano vrednost, ki je ena od oblik prometnega davka v republiki Sloveniji. Uveden je bil 01.07.1999. Od 01.01.2007 pa velja nov zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Ta se je že večkrat noveliral, najpogosteje je razlog za te prenovitve Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki določa člene katere mora Slovenija kot članica Evropske Unije vnesti v svojo zakonodajo. Naloga se je osredotočila na temeljito raziskovanje davka na dodano vrednost (DDV) v kontekstu dobav, pridobitev in uvoza blaga. Skozi nalogo smo se poglobili v osnovne pojme, obdavčljive dogodke, kraj dobave, brezplačne dobave, prenose blaga znotraj skupnosti, davčne oprostitve in verižne dobave. Cilj naloge je tako bil pridobiti temeljito razumevanje osnovnih konceptov DDV v povezavi z obravnavanimi področji. V nalogi smo spoznali tudi nekaj primerov sodne prakse za lažje in poglobljeno razumevanje zakonodaje na področju DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga. Za dodatno razlago obdelanih predpisov smo si pomagali tudi z izmišljenimi primeri, ki so ponazoril to kar veleva zakonodaja. Na koncu naloge smo zaključili, da smo skozi nalogo lahko potrdili obe zastavljeni hipotezi, ki sta se navezovali na razumljivost in možnost uporabe strokovne literature za razlago ZDDV-1 ter znanje računovodij. Znanje računovodij smo ugotovili skozi anketo, ki smo jo pripravili in poslali na več računovodskih servisov in podjetij z oddelkom za računovodenje. Kot že rečeno smo skozi anketo ugotovili, da računovodje dovolj dobro poznajo področje DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga, vendar, da je vseeno še prostor za izboljšanje njihovega znanja. Skozi anketo smo tudi ugotovili, da starost posameznika in njegove delovne izkušnje še ne pomeni, da je zaradi tega (veliko) boljši od mlajšega posameznika ali posameznika z manj delovnimi izkušnjami.
Ključne besede: Blago, davek na dodano vrednost, dobava, pridobitev, uvoz, ZDDV-1, Direktiva Sveta 2006/112EC
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Primerjava trajnostnega poročanja med podjetjema v avtomobilski industriji
Špela Kotar, 2024, diplomsko delo

Opis: Trajnostno poročilo je eno ključnih orodij za podjetja v današnjem času. Organizacije si danes, v 21. stoletju, vedno bolj prizadevajo preoblikovati poslovne modele v skladu z upoštevanjem trajnostnega razvoja, saj ravnanje podjetja z okoljem vpliva tudi na njegovo dobičkonosnost. Poleg tega, da je ozaveščenost ljudi glede varovanja okolja vedno večja, se trajnostni razvoj ne izvaja le zaradi razlogov, kot so celostna podoba podjetja in zahteve kupcev, temveč tudi zato, ker se zaostrujejo zakonodaja, predpisi in okoljevarstveni standardi. Trajnostno poročilo omogoča vpogled v transparentne informacije o okoljskih, družbenih in ekonomskih učinkih organizacije. V zadnjih desetih letih je postalo trajnostno poročanje najhitreje rastoča vrsta nefinančnega poročanja, vendar se, v nasprotju s tradicionalnim finančnim računovodstvom, ne izvaja z enako preglednostjo. Obstaja veliko različnih standardov za trajnostno poročanje, med njimi tudi standardi GRI, CSRD oziroma ESRS in ESG. Tematika trajnostnega poročanja v avtomobilski industriji je pomembna, saj ta proizvede letno kar 10 % svetovnih izpustov ogljika. Kljub kompleksnemu regulativnemu okolju trajnostnega poročanja v avtomobilski industriji se ta zavezuje k spremembam. Japonska je četrti največji avtomobilski trg na svetu. V državi je nastalo kar nekaj avtomobilskih proizvajalcev, med katerimi sta tudi Toyota in Nissan.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostno poročilo, Direktiva o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD), ESG
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
Primerjava obvladovanja poplavnega tveganja v Sloveniji, Avstriji in Italiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aleš Jesenovec, 2024, diplomsko delo

Opis: Poplave so naravna nesreča, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo čedalje pogostejše in intenzivnejše. Zaradi razvoja družbe, širjenja poselitve in urbanizacije poplave ogrožajo čedalje več ljudi in povzročajo čedalje več škode. Naravnih dogodkov na splošno ni mogoče preprečiti, vendar je njihov vpliv mogoče ublažiti. Leta 2007 je bila sprejeta tako imenovana Poplavna direktiva, ki od držav članic zahteva opredelitev poplavno ogroženih območij, pripravo kart poplavne ogroženosti in načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti na teh območjih. Dokumenti, zahtevani s Poplavno direktivo, so podlaga za učinkovito obvladovanje poplavnega tveganja v državah članicah EU. Za primer treh izbranih držav, Slovenije, Avstrije in Italije, smo pregledali podlage za obvladovanje poplavnega tveganja, ki so bile pripravljene na podlagi zahtev Poplavne direktive. Vse tri obravnavane države članice so pripravile karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti, na podlagi katerih so pripravile tudi načrte za obvladovanje poplavnega tveganja. Bistvene razlike med pristopi obvladovanja poplavnega tveganja med obravnavanimi državami se kažejo v upravni ureditvi, ki je povezana z upravnimi enotami posameznih držav (zvezne dežele, regije). Z analizo, ki smo jo izvedli v sklopu diplomskega dela, smo pokazali, da kljub temu, da so podana izhodišča za vse enaka, vsaka država članica razvija in izvaja svoje strategije ter ukrepe za obvladovanje poplavnega tveganja, ki so prilagojeni lokalnim potrebam, geografskim razmeram in upravnim ureditvam.
Ključne besede: poplavno tveganje, poplavna direktiva, poplavna ogroženost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
Praktični prikaz delovanja sistema SIEM ob izpolnjevanju zahtev NIS2 direktive : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Jana Kalan, 2024, diplomsko delo

Opis: Zaradi stopnjevanja kibernetskih groženj, postaja varnost informacijskih sistemov ključnega pomena. Osnovna zaščita takih sistemov so požarne pregrade, vendar so zaradi večjega omrežnega prometa postale manj učinkovite. Kar je privedlo do povpraševanja po naprednejših tehnologijah, kot so sistemi za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM). NIS 2 direktiva, ki je bila sprejeta na ravni Evropske Unije, zahteva okrepitev varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Sistem SIEM igra ključno vlogo pri zagotavljanju te skladnosti. Omogoča spremljanje varnostnih dogodkov v realnem času, analizira grožnje in poročanje varnostnih podatkov. Implementacija orodja SIEM lahko predstavlja izziv zaradi potrebnega strokovnega znanja, stroškov ter kompleksnosti. V diplomski nalogi je uporabljena deskriptivna metoda za pregled relevantne literature in kvantitativna metoda, pri kateri je bil uporabljen anonimni vprašalnik. V anketi je sodelovalo 108 posameznikov, ki so odgovarjali o svojih izkušnjah in znanju na podlagi NIS 2 direktive ter SIEM sistemov.
Ključne besede: SIEM sistem, NIS2 direktiva, kibernetske grožnje, informacijska varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (943,75 KB)

5.
Implementacija poplavne direktive Evropske unije v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nik Zupančič, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili Evropsko poplavno direktivo, ki sta jo leta 2007 sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije kot odgovor na problematiko, ki so jo povzročale poplave na evropskem kontinentu. Poplave se pojavljajo pogosteje v primerjavi z drugimi naravnimi in drugimi nesrečami, njene posledice pa za sabo puščajo ogromno materialno, ekonomsko ter drugo škodo. Evropska unija se zavzema za zagotavljanje boljšega življenja svojih prebivalcev in za čist in varen planet. V ta namen je v sklopu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 sprejela 17 ciljev trajnostnega razvoja. Poplave lahko s svojimi posledicami močno ovirajo doseganje prej omenjenih ciljev. Evropska poplavna direktiva s svojimi predpisi, katere morajo države članice implementirati v svojo zakonodajo, zagotavlja večjo preventivno varnost pred poplavami in njihovimi posledicami ter si prizadeva te posledice v največji meri zmanjšati, da bi zagotovili najmanjšo ali v najboljšem primeru ničelno škodo ter s tem omogočili nemoteno doseganje ciljev trajnostnega razvoja Evropske unije. Republika Slovenija je kot država članica Evropske unije zavezana k implementaciji Evropske poplavne direktive v svojo zakonodajo. Implementacija v večji meri poteka nemoteno, edini problem, ki ga navaja država, je pomanjkanje finančnih sredstev za izvedbo različnih ukrepov, ki si jih je država zadala v sklopu implementiranja Evropske poplavne direktive. V letu 2023 se je Republika Slovenija soočila s poplavami, ki so povzročile ogromno škodo. Pričakujemo lahko, da bo ta dogodek v določeni meri oviral nadaljnji napredek pri implementaciji Evropske poplavne direktive v Republiki Sloveniji. Pomembno je, da se zagotovijo zadostna sredstva, ki bodo pripomogla k lažjemu implementiranju Evropske poplavne direktive in s tem zmanjšanju škode, ki jo povzročajo poplave.
Ključne besede: poplave, poplavna direktiva, Evropska unija, Republika Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (640,47 KB)

6.
Primerjalna analiza poročanja organizacij sektorja promet in skladiščenje o trajnostnih vidikih razvoja
Mojca Horvat, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo poročanje o trajnostnih vidikih razvoja organizacij v sektorju promet in skladiščenje. Vse večji pomen v svetu se namenja trajnostnim informacijam, hkrati pa to področje še vedno ni dovolj natančno opredeljeno, da bi omogočalo boljšo preglednost, zanesljivost in primerljivost trajnostnih informacij. Srečujemo se s problemom, da finančne informacije, povezane s trajnostjo, niso dovolj natančne. Pomembno je, da skrbno pregledamo zakonsko podlago in določimo kriterije, s pomočjo katerih se lažje oceni vrednost podanih trajnostnih informacij izbranih podjetij. Največji poudarek v magistrskem delu je na trajnostnem poročanju. Vidiki trajnostnega poročanja so v veliko pomoč pri predstavitvi podjetja glede vplivov podjetja na okolje, širšo družbo in njegovo delovanje ter obratno, glede vplivov okolja in družbe na poslovanje podjetja. Pomembno je, da problem dobro poznamo in ga pravilno opredelimo. Glavni cilj je ugotoviti, koliko in kakšne informacije o trajnostnosti podajajo izbrane družbe v sektorju promet in skladiščenje. Za pomoč pri poročanju o trajnostnih vidikih razvoja obstaja več podlag, oblikovanih je bilo več okvirov, s pomočjo katerih se rešuje probleme podajanja preglednih informacij o trajnostnosti. Delo se osredotoča na veljavno in aktualno CSRD direktivo ter na podlagi omenjene direktive pripravljene evropske standarde za poročanje o trajnosti. Podrobneje je predstavljena zakonska podlaga trajnostnega poročanja in kratka zgodovina ter začetki standardiziranega poročanja. Magistrsko delo predpostavlja, da družbe poročajo o trajnostnih vidikih razvoja in proučuje podajanje trajnostnih informacij petindvajsetih družb. Vse družbe poslujejo v Sloveniji in so v naslednjih letih primorane poročati po aktualni direktivi CSRD. Hkrati se delo omejuje na družbe v sektorju promet in skladiščenje. Najpomembnejši vidik trajnosti družb v tem sektorju so emisije. Delo proučuje, ali družbe emisijam namenjajo posebno pozornost in ali se zavzemajo za njihovo zmanjševanje oziroma odpravljanje. V analizi se delo omejuje na družbe, ki imajo prijavljeno svojo dejavnost v Sloveniji in so zavezanci po aktualni direktivi za poročanje o trajnostnem razvoju podjetja, t. i. Direktiva CSRD. Opravljena je analiza poročil podjetij za poslovno leto 2017 in poslovno leto 2022. Upoštevane so podane trajnostne informacije, ki jih družba podaja v letnem poročilu poslovanja ali se v poročilu na njih sklicuje. S pomočjo vprašalnika primerjalne analize, ki je oblikovan pretežno na podlagi direktive CSRD in evropskih standardov poročanja o trajnostnosti, so proučena vsa poročila izbranih družb za obe navedeni poslovni leti. Po proučitvi informacij, podanih s strani izbranih družb in s pomočjo izdelanega vprašalnika analize, ugotavljamo, da v poslovnem letu 2022, v primerjavi s poslovnim letom 2017, večina izbranih analiziranih družb predstavlja trajnostne informacije. Hkrati so te informacije bolj natančne kot informacije za predhodno poslovno leto. Ker obveza priprave in poročanja trajnostnih informacij po direktivi CSRD za zavezance podjetja začne veljati v naslednjih letih, nekatere družbe še ne poročajo o trajnostnosti.
Ključne besede: Poročanje o trajnostnem razvoju, EU direktiva za poročanje o trajnostnem razvoju podjetja, evropski standardi poročanja o trajnosti, sektor promet in skladiščenje.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

7.
Poročanje o trajnostnem poslovanju v jedrski industriji Evropske unije
Maruša Uršič, 2024, magistrsko delo

Opis: Trajnostno poročanje podjetjem omogoča prepoznavanje tveganj in priložnosti, ki lahko vplivajo na nadaljnje poslovanje. Posledice poročanja o trajnosti so tudi gradnja ugleda in zaupanja v podjetje ter privabljanje vlagateljev. Niso pa to edini razlogi, zakaj naj bi se podjetja odločila za trajnostno poslovanje. Z odgovornim obnašanjem do ljudi in naravnega okolja podjetja in posamezniki tudi sooblikujemo svet, ki bo v takšni ali drugačni obliki ostal za naslednje generacije. V magistrskem delu primerjalno analiziramo dosedanje trajnostno poročanje podjetij Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., (NEK), Électricité de France, d. d., (EDF) in Vattenfall, d. d., ter usklajenost tega poročanja z Direktivo o poročanju podjetij o trajnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD). Gre za tri podjetja v jedrski industriji, ki se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti. Razlike beležimo v številu zaposlenih, prihodkih podjetij, po območju delovanja in strukturi njihovih dejavnosti. Francoski EDF in švedski Vattenfall sta večnacionalni podjetji z več 10.000 zaposlenimi. Proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva je le ena izmed njunih dejavnosti. Na drugi strani pa NEK proizvaja električno energijo le na območju Slovenije, njeno število zaposlenih se giblje okoli 650, njena edina dejavnost je proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva. Namen magistrskega dela je bil oblikovati sklop priporočil za nadaljnje poročanje NEK o trajnosti. Ta smo izoblikovali na podlagi preučevanja dosedanjih letnih poročil, intervjujev z zaposlenimi v NEK, preučitve nove direktive CSRD in Evropskih standardov poročanja o trajnosti (European Sustainability Reporting Standards – ESRS) ter s primerjalno analizo dosedanjega poročanja dveh tujih večnacionalnih podjetij.
Ključne besede: trajnostno poročanje, trajnostno poslovanje, direktiva CSRD, standardi ESRS, NEK
Objavljeno v DKUM: 20.06.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

8.
Evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah in video na zahtevo : magistrsko delo
Domen Bajde, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na revizijo evropske direktive in spremembe, ki jih le-ta s seboj prinaša. Zaradi hitro rastočih portalov za deljenje videa in ponudnikov videa na zahtevo se spreminjajo navade gledalcev ter medijska krajina. Posledično je bila, z namenom enačenja trga linearnih in nelinearnih medijskih vsebin, Evropska Unija primorana direktivo spremeniti. Osnovni namen naloge je ugotoviti, kakšne spremembe prinaša nova direktiva in kako se z njo soočajo slovenski ponudniki na zahtevo. Naloga v empiričnem delu analizira seznanjenost Slovencev z videom na zahtevo, njihovo uporabo in navade občinstva. Prav tako iz poglobljenih intervjujev preučuje vpliv nove direktive na slovenske ponudnike videa na zahtevo. Rezultati raziskave so pomembni, saj nam bodo pokazali, ali tudi Slovenci sledimo hitro rastočim trendom modernizacije in spremljanja vsebin preko alternativnih sprejemnikov, kot so mobilni telefoni in tablični računalniki, ter kako se z novimi pravili in konkurenco na trgu soočajo ponudniki. Z raziskavo želimo prispevati k boljšemu razumevanju platform s pretočnimi vsebinami in njihovih uporabnikov.
Ključne besede: video na zahtevo, evropska direktiva, navade gledalcev
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

9.
Izboljšanje kakovosti nefinančnega poročanja z direktivo 2022/2464/eu
Vita Kuhar, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem preučila pomen trajnostnega razvoja podjetij in pomen nefinančnega poročanja. V današnjih časih glavni cilj podjetja ni zgolj ustvarjanje dobička, ampak tudi njegov trajnostni razvoj. V svojem delu sem analizirala vidike trajnostnega poslovanja, njegov razvoj v slovenskih podjetjih in smernice, ki opredeljujejo nefinančno poslovanje. Osredotočila sem se tudi na letno poročilo, podatke, ki jih mora podjetje predložiti ter sestavo in objavo poročila. Predstavila sem tudi direktivo 2014/95/EU in novosti, ki jih je vpeljala na področju nefinančnega poročanja. Evropska komisija je direktivo uvedla s prepričanjem, da morajo podjetja povečati preglednost okoljskih in socialnih informacij. V letu 2021 je Evropska komisija sprejela novo direktivo, direktivo 2022/2464/EU, ta direktiva bo od malih , srednjih ter velikih podjetij zahtevala redno objavljanje podatkov o njihovem trajnostnem poslovanju. V delu sem podrobno predstavila obe direktivi in preučila izboljšave, ki jih je implementirala nova direktiva.
Ključne besede: Nefinančno poročilo, Direktiva, trajnostno poročanje, letno poročilo, družbena odgovornost, standardi
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino - primerjava med Švico, Avstrijo in Francijo
Anja Vrbanjšak, 2023, magistrsko delo

Opis: Da bi se izognili socialnemu dampingu in predvsem, da bi zagotovili, da so pravice in delovni pogoji napotenega delavca zaščiteni, je pravo Evropske skupnosti vzpostavilo obvezna pravila glede pogojev zaposlitve, ki se uporabljajo za delavce, napotene v tujo državo. Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU zagotavljata napotenim delavcem minimalne pravice s področja napotitve. Delavcem je treba zagotoviti delovne razmere, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi. V magistrskem delu, z naslovom Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino − primerjava med Švico, Avstrijo in Francijo, želimo predstaviti, kakšna zakonodaja velja v kateri izmed držav. Predstavljena je tudi vsebina zakona, ki določa, kateri so postopki in pogoji napotenih delavcev. Delodajalci so obvezani, da upoštevajo različne zakonske zahteve. Organizacije in vladni organi vedno bolj povečujejo naložbe v digitalizacijo, kar pomeni, da je neskladnosti z davki mogoče izslediti zelo hitro. Skupni evropski trg, ki temelji na prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala, je rezultat mobilnosti in napotitve delavcev. Napotitve delavcev se iz leta v leto povečujejo, ampak ob tem dejstvu je treba izpostaviti, da se povečuje tudi število zlorab in kršitev. Vsaka država želi na najboljši način preprečiti različne zlorabe, zato le te uporabljajo različna administrativna orodja, ki pomagajo pri boljšem nadzoru na lastnem trgu. Predstavljena je tudi davčna obravnava napotenih delavcev. Med delodajalcem, ki napotuje v tujino in delavcem mora vladati neposreden odnos, kar pomeni, da delavec mora ostati pri njem v delovnem razmerju. Delodajalci se prav tako velikokrat srečujejo z vprašanjem glede dvojnega obdavčevanja in kako upoštevati davek, ki je plačan v tujini.
Ključne besede: Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU, napoteni delavci, dnevnica, Švica, Avstrija, Francija, lex loci laboris.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici