Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu predstavimo digitalno televizijo in predhodnice le-te. Posebej se osredotočimo na IP televizijo. Pričakujemo, da se bo v nekaj letih število kanalov na televiziji precej povečalo. Slabost tega je, da uporabnik pri brskanju vsebin izgubi veliko časa, težava je tudi s preglednostjo vsebin. V delu razvijemo vtičnik za multimedijski center, ki obdela vsebine glede na uporabnikove želje in vrne rezultate, ki ustrezajo ključnim besedam. Uporabnik med zadetki izbere njemu ustrezno vsebino.
Ključne besede: digitalna televizija, IPTV, elektronski programski vodič, storitev
Objavljeno v DKUM: 10.11.2017; Ogledov: 1546; Prenosov: 105
Celotno besedilo (3,16 MB)

Opis: Diplomsko delo zajema predstavitev digitalne televizije, njen nastanek in razvoj ter ponudbo in možnosti spremljanja klasične televizije v sodobni tehniki. Razvoj digitalizacije je napredoval s pomočjo interneta, ki uporabnika popelje v različno dodelane rešitve s prihodom IPTV. Opisani so začetki IPTV, njeno delovanje ter razvoj na področju spremljanja televizije z vključitvijo spleta. V delu je predstavljena zasnova tematskega multimedijskega zaslona, ki uporabniku ponuja sodobne tematske aplikacije, vezane na izbrano aplikacijsko domeno. Te nudijo uporabniku širok spekter povezanih informacij in mu omogočajo učinkovito interakcijo.
Ključne besede: IPTV, digitalna televizija, interaktivna televizija, multimedijski zaslon
Objavljeno v DKUM: 06.03.2015; Ogledov: 1457; Prenosov: 275
Celotno besedilo (4,14 MB)

Opis: V diplomski nalogi sem prikazal problem načrtovanja izgradnje omrežja digitalne televizije. Najprej sem predstavil zgradbo RTV Slovenija ter zgodovino radiodifuzijskega oddajanja. Opisal sem delovanje in naloge organizacijske enote Oddajniki in zveze. Nadaljeval sem s predstavitvijo digitalnega televizijskega omrežja ter različnih ABC analiz le-tega. Zaključil sem z optimalno razporeditvijo delovnih nalogov za izgradnjo omrežja. Pri izračunu ABC analize števila gledalcev posameznih sistemov sem pridobil podatke, ki so uporabni pri načrtovanju velikosti antenskih sistemov in njihovem nadzoru. Za določitev hrbtenice mikrovalovnih povezav sem uporabil ABC analizo TX povezav. S pomočjo teh podatkov se določijo tudi prioritete pri odpravi okvar več povezav hkrati. ABC analizo TX antenskih sistemov sem potreboval za določitev odstotnega števila pokritosti gledalcev s signalom TX antenskega sistema, ki sem ga sešteval pri načrtovanju izgradnje omrežja. Ugotovil sem, da je nalogo 95 % pokrivanja možno doseči v 40 delovnih dneh.
Ključne besede: digitalna televizija, multipleks A, ABC analiza, delovni nalogi
Objavljeno v DKUM: 02.07.2013; Ogledov: 1788; Prenosov: 80
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: televizija, interaktivna digitalna televizija, set top box
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 1613; Prenosov: 30

Opis: Prehod oddajanja analognega prizemeljskega televizijskega signala v oddajanje digitalnega prizemeljskega televizijskega signala poteka v večini držav po svetu. V Evropi je bil za digitalno prizemeljsko televizijo izbran standard, poznan pod imenom DVB-T/H. Možnost gradnje eno-frekvenčnih omrežij in uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja prinašata številne spremembe na oddajniški infrastrukturi, distribuciji vsebin in gradnji televizijskega omrežja. V disertaciji so predstavljene prilagoditve oddajniške infrastrukture in omrežja, s katerimi smo se soočili pri prehodu na digitalno oddajanje. Uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja in gradnja eno-frekvenčnih omrežij zahtevata bistveno kakovostnejši lokalni oscilator, kot ga uporablja večina dosedanjih analognih oddajnikov in kanalnih pretvornikov. Fazni šum, frekvenčna stabilnost in ločljivost, potrebna za sinhronizacijo oddajnikov, so glavni kriteriji za določitev zahtev, ki jih mora izpolnjevati lokalni oscilator. Kot primerna rešitev je predlagan koncept hibridnega oscilatorja. Pri gradnji analognega televizijskega omrežja se za pokrivanje območij, ki zaradi oddaljenosti, naravnih ali umetnih ovir niso zadovoljivo pokrita s signalom, običajno uporabljajo kanalni pretvorniki. Za uporabo enakega koncepta v digitalnem omrežju je treba obstoječi kanalni pretvornik prilagoditi zahtevam, ki izhajajo iz standardov in priporočil za digitalno televizijo. Predlagan je koncept nadgradnje kanalnega pretvornika z možnostjo delovanja v analognem ali digitalnem načinu ter možnostjo avtomatskega preklopa. Uporaba takšnega kanalnega pretvornika je še posebej zanimiva na območjih, kjer se bo analogna televizija uporabljala še nekaj časa. Pri prehodu na digitalno oddajanje kanalni pretvornik avtomatsko izbere digitalni način delovanja. Predstavljena rešitev pomeni tudi komercialno prednost, saj trenutno na trgu ni podobnih izdelkov, ki bi omogočali avtomatski prehod delovanja. Predstavljeni so izračuni in primeri uporabe nadgrajenega kanalnega pretvornika v različnih konceptih televizijskih omrežij. Ena izmed prednosti prehoda na digitalno prizemeljsko oddajanje je zmanjšanje števila potrebnih frekvenc oziroma kanalov za prenos posameznih programov. Na enem digitalnem kanalu lahko na primer oddajamo tudi do deset televizijskih programov standardne resolucije (število je odvisno od uporabljenega kodiranja in izbranih oddajnih parametrov). V primeru pomembnejših oddajnih točk je zato treba zagotoviti dodatne mehanizme za preprečitev popolnega izpada oddajanja, če pride do okvare. Predstavljeni so različni koncepti in rešitve za povečanje zanesljivosti na nivoju oddajnika, oddajniškem sistemu in televizijskem omrežju. Vhodni signal v analogne oddajniške sisteme je avdio in video signal. Pri digitalnih oddajniških sistemih se uporablja DVB-ASI signal. Rešitve za delitev in izbiro vhodnega signala iz analognih sistemov zato niso več uporabne za digitalne oddajniške sisteme. Potreba po delitvi in možnosti izbiranje DVB-ASI signala je predvsem prisotna pri sistemskih rešitvah na področju gradnje redundantnih sistemov. Številne kombinacije pri gradnji redundantnih sistemov zahtevajo modularno, prilagodljivo in cenovno ugodno rešitev. Predstavljen je koncept aktivnega delilnika in selektorja DVB-ASI signala, ki je prilagojen redundantnim sistemom.
Ključne besede: analogna prizemeljska televizija, digitalna prizemeljska televizija, sintezator z neposredno sintezo signala, fazno sklenjena zanka, televizijski kanalni pretvornik, propagacijski modeli, zaznava televizijskega signala, zanesljivost, redundantni sistemi, televizijska oddajniška omrežja, digitalna video radiodifuzija (DVB), DVB-ASI signal, digitalna prizemeljska televizija (DVB-T), mobilna prizemeljska televizija (DVB-H), DVB-ASI delilnik, DVB-ASI selektor
Objavljeno v DKUM: 20.09.2010; Ogledov: 3955; Prenosov: 438
Celotno besedilo (3,75 MB)