1. Optimizacija logistike proizvodnega procesa : diplomsko deloLaura Bele, 2024, diplomsko delo Opis: Elektronske nalepke ali »cenovke« postajajo velik trend tako v industriji kot tudi v trgovskih centrih. Prinašajo lažjo uporabnost ter nadzor nad cenami in nazivi materiala v proizvodnji, saj je posodobitev zelo hitra in v realnem času. Z uporabo elektronskih nalepk se znebimo ročnega urejanja papirnatih nalepk za proizvodnjo in znižamo stroške na letni ravni, kar bo na konkretnem primeru prikazano tudi v diplomskem delu. Prikazani bodo vsi stroški in izračuni pred uporabo elektronskih nalepk in med njihovo uporabo, kot tudi čas, ki ga zaposleni potrebuje, da uredi vse potrebno za vsako proizvodno linijo posebej.
Ključne besede: digitalizacija, optimizacija, informacijski tok, elektronska nalepka, cenovka
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. Vpliv pandemije COVID-19 na digitalizacijo poslovanja v malih in srednje velikih podjetjihLuka Jerman, 2024, diplomsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je postavila malim in srednje velikim podjetjem obilo izzivov. Mala in srednje velika podjetja so bila zaradi omejitev gibanja prisiljena spremeniti svoj način poslovanja. V raziskovalni nalogi smo primerjali deleže uporabe digitalnih tehnologij v malih in srednje velikih slovenskih in podjetij v EU-27. V času pandemije so podjetja pospešeno izvajala digitalno transformacijo, kjer so uporabljala razne tehnologije, kot so internet stvari (IoT), brezžična omrežja nove generacije, računalništvo v oblaku, analitiko velepodatkov (ang. »Big Data«), umetno inteligenco (ang. »AI«), veriženje blokov (ang. »Blockchain«) in računalniško moč. Z napredkom tehnologije je postala pomembna kibernetska varnost, saj podjetja postajajo bolj odvisna od digitalnih tehnologij. V malih in srednje velikih podjetjih se je čez čas spreminjal delež zaposlenih z internetnim dostopom. Med pandemijo so največji delež imela srednje velika slovenska podjetja, najmanjši delež pa srednje velika podjetja v EU-27. Mala slovenska podjetja so ob začetku pandemije COVIDA-19 najslabše implementirala informacijsko-komunikacijske tehnologije. Srednje velika podjetja EU-27 so se boljše prilagodila kot mala podjetja EU-27. Slovenski MSP so se slabše prilagodili kot EU-27 MSP. Delež implementacije IKT tehnologij se je v Sloveniji in EU-27 razlikoval glede na velikost podjetja. Pandemija COVIDA-19 je povzročila rast IKT incidentov. Največje povečanje zasledimo v malih slovenskih podjetjih, kjer je raba IKT najnižja. Podjetja so v času omejitve gibanja začela pospešeno uporabljati spletno prodajo, ki je v času pandemije COVIDA-19 omogočila obstoj veliko podjetij. Največji delež spletne prodaje med pandemijo COVIDA-19 so imela srednje velika slovenska podjetja, vendar je delež po koncu pandemije COVIDA-19 začel upadati. Pandemija COVIDA-19 je pospešila delo od doma. Veliko podjetij je v času pandemije COVIDA-19 kot odziv na prepoved gibanja začelo uporabljati delo od doma, katerega delež je v začetku pandemije narasel. Delež je po koncu pandemije upadel.
Ključne besede: pandemija COVID-19, mala in srednje velika podjetja, digitalizacija, EU-27, poslovanje.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,34 MB) |
3. Digitalne kompetence in izzivi podjetjaZorica Jerič, 2024, magistrsko delo Opis: Z omembo digitalizacije se srečujemo praktično na vsakem koraku. Vsaka literatura, spletna stran in članek nas usmerjajo k temu, da je treba dvigniti stopnjo ozaveščanja o pomembnosti digitalizacije, uporabi le-te in predvsem o njeni koristnosti. Industrijske revolucije so zahtevale tudi prilagoditev in razvoj zaposlenih, kar pa se v hitro spreminjajočem se okolju izkazuje kot toliko bolj pomembno in je ključno za rast podjetja, ustvarjanje prihodkov in zadrževanje kadrov. Digitalna revolucija ustvarja nove priložnosti, vpliva na in spreminja naš način delovanja, komuniciranje, tudi to, kdo smo in kdo želimo biti. Vpliva tudi na naš občutek za zasebnost, vzorce, navade in čas, namenjen prostemu času, razvoju kariere in veščin.
Namen magistrskega dela je v izbranem podjetju raziskati digitalne kompetence zaposlenih – stopnjo samostojnosti zaposlenih glede na vsebino in zahtevnost opravil. Želimo raziskati, katere digitalne kompetence so v izbranem podjetju najbolj razvite, stopnjo razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v različnih starostnih skupinah, pripravljenost zaposlenih na dodatno izobraževanje na področju digitalizacije ter mnenje zaposlenih o vlaganju podjetja v razvoj in izobraževanje zaposlenih na področju digitalizacije.
Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili različne metode dela. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo s pregledom domače in tuje literature. Uporabili smo tudi metodo analize z namenom razčlenitve literature in navedbe dejstev različnih avtorjev s preiskovanega področja. Za pripravo empiričnega ali raziskovalnega dela je bila uporabljena metoda anketiranja oziroma kvantitativna metoda, in sicer na podlagi vprašalnika, ki smo ga oblikovali.
Ugotovljeno je bilo, da je stopnja razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v izbranem podjetju v povprečju na višji ravni skoraj na vseh raziskovanih področjih. Glede na ugotovljeno ima podjetje še priložnosti za nadaljnji razvoj zaposlenih kot tudi za dodatna vlaganja v izobraževanje na področju digitalnih kompetenc. Pripravljenost zaposlenih na nadaljnji razvoj in izobraževanje v delovnem kot tudi zasebnem času za podjetje predstavlja prednost za hitrejšo nadgradnjo znanj, prilagoditev načinov za pridobivanje znanja in različnih metod za izobraževanje zaposlenih. Pozornost pa je treba nameniti tudi medgeneracijskemu povezovanju in osredotočenosti na prilagajanje vsebin in metod različnim generacijam, pri čemer je lahko medgeneracijsko mentorstvo eden od načinov, ki bi za zaposlene in podjetje pomenil še dodatno povezovanje ter timsko delo.
Ključne besede: industrijske revolucije, digitalizacija, kompetence, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. Ocenjevanje trajnostne in digitalne zrelosti v javnem zavoduPia Zakotnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje trajnostne in digitalne zrelosti javnega zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana (v nadaljevanju Cene Štupar – CILJ). Namen raziskave je oceniti trenutno stanje trajnostnih in digitalnih praks v zavodu ter podati konkretne predloge za izboljšave. V ta namen so bile uporabljene različne metode, vključno z analizo obstoječega stanja, pregledom relevantne literature, primerjavo z dobrimi praksami ter ocenjevanjem zrelosti s pomočjo specifičnih ocenjevalnih orodij. Rezultati raziskave kažejo, da zavod že izvaja nekatere trajnostne in digitalne ukrepe, vendar je še vedno prostor za izboljšave. Predlagani so bili ukrepi za razvoj celovite okoljske strategije, krepitev digitalnih veščin med zaposlenimi, povečanje transparentnosti v upravljanju zavoda ter optimizacijo digitalnih rešitev. Priporočila so usmerjena v izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje okoljskega odtisa, izboljšanje digitalnih kompetenc ter povečanje učinkovitosti izobraževalnih in upravnih procesov. Zaključki raziskave poudarjajo pomembnost trajnostne digitalizacije kot ključnega elementa za dosego dolgoročne uspešnosti in družbene odgovornosti v javnem sektorju.
Ključne besede: trajnostni razvoj, digitalna preobrazba, javni zavod, digitalna zrelost, trajnostna digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,46 MB) |
5. Analiza uporabnosti mikrostoritev za digitalno transformacijoNikola Milovanović, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je preučiti vpliv uporabe mikrostoritev na digitalno transformacijo poslovnih procesov. Osredotočili smo se na razlago mikrostoritev in digitalne preobrazbe ter primerjavo uporabnosti mikrostoritev za namen digitalne transformacije v primerjavi z drugimi priljubljenimi arhitekturami programske opreme. Raziskavo smo izvedli s pomočjo ankete, pri čemer smo vključili podjetija, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme, da bi pridobili informacije od razvijalcev o njihovih izkušnjah in mnenjih o mikrostoritvah v konkretnem kontekstu digitalne transformacije. Na koncu smo ugotovili, da so mikrostoritve ena izmed prednostnih arhitektur za digitalno transformacijo poslovnih procesov.
Ključne besede: mikrostoritve, digitalna transformacija, digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,11 MB) |
6. Razvoj aplikacije za upravljanje dela zaposlenih in opreme v gradbenem podjetjuAleš Prosenjak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo razvili celovit sistem za upravljanje dela zaposlenih in opreme v gradbenem podjetju, katerega namen je digitalizacija procesa dodeljevanja nalog ter izboljšanje učinkovitosti in varnosti dela. S pomočjo analize trenutnih poslovnih procesov smo identificirali ključne izzive, kot so neučinkovito dodeljevanje nalog, administrativna bremena in neoptimalna uporaba opreme. Razvita aplikacija, zasnovana na sodobnih tehnologijah, kot so React.js, NestJS, in Prisma ORM, omogoča avtomatizirano dodeljevanje nalog glede na kompetence in razpoložljivost delavcev, kar zmanjšuje napake in povečuje produktivnost. Sistem vključuje tudi zmogljivo orodje za spremljanje napredka projektov ter upravljanje opreme, kar prispeva k večji preglednosti in boljšemu upravljanju virov. Testiranja so pokazala, da sistem deluje stabilno in zanesljivo, uporabniki pa so ga ocenili kot intuitivnega in enostavnega za uporabo.
Ključne besede: digitalizacija, aplikacija, gradbeno podjetje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,28 MB) |
7. Značilnosti in izzivi trga dela v izbranih razvitih državahDomen Kokolj, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali značilnosti in izzive trga dela v izbranih razvitih državah. Države, ki smo jih izbrali so Avstralija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Japonska in ZDA. V uvodnih poglavljih smo predstavili teoretične temelje povpraševanja in ponudbe dela. Nato smo izvedli pregled trga dela v izbranih državah za obdobje od 2004 do 2023. Zanimala nas je predvsem struktura zaposlenosti, in sicer po spolu, starosti in aktivnosti. Prav tako smo se dotaknili brezposelnosti in povprečnega trajanja brezposelnosti v letu 2004 in 2023. V četrtem poglavju smo podrobneje pogledali, kako avtomatizacija dela vpliva na zaposlenost, kako delo od doma vpliva na produktivnost zaposlenih in kaj sploh je umetna inteligenca in njeni vplivi na zaposlenost. Nato smo opravili pregled obstoječih empiričnih študij na področju umetne inteligence in njenega vpliva na zaposlenost. Prav tako smo pregledali študije funkcije zaposlenosti, da smo ugotovili, katere spremenljivke bi bilo smiselno vključiti v naš model. V zadnjem poglavju smo opravili empirično analizo vpliva digitalizacije in umetne inteligence na zaposlenost v izbranih razvitih državah. Odvisna spremenljivka, ki smo jo izbrali, je zaposlenost, neodvisne pa bruto domači proizvod in plače. Kot neodvisni spremenljivki sta bili vključeni tudi digitalizacija, ki je sestavljen indeks iz spremenljivk število fiksnih priklopov internetnih storitev na sto ljudi, izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, število posameznikov, ki uporabljajo internetne storitve kot odstotek celotne populacije, in število naročnin na mobilne storitve na sto ljudi. Indeks digitalizacije smo nato razširili in mu dodali še izdatke za raziskave in razvoj kot odstotek BDP in domača posojila zasebnemu sektorju kot odstotek BDP. Ta razširjen indeks smo označili kot AI – pripravljenost na umetno inteligenco. Ker smo analizirali panelne podatke, smo uporabili model združenih podatkov in model fiksnih učinkov. Da smo ugotovili, kateri izmed omenjenih modelov je primernejši, smo izračunali F-statistko s pomočjo programa EViews. Glede na rezultate F-statistike smo izbrali model fiksnih učinkov. Nato smo model fiksnih učinkov primerjali še z modelom slučajnih učinkov. Da smo ugotovili kateri je primernejši smo uporabili Hausmanov test. Ugotovili smo, da je model fiksnih učinkov primernejši. Na koncu smo še z metodo White cross-section preverjali odpornost modela na heteroskedastičnost in avtokorelacijo. V modelih, ki so ocenjeni z White cross-section metodo imata indeks digitalizacije in pripravljenosti na umetno inteligenco pozitiven predznak, kar pomeni, da pozitivno vplivata na zaposlenost.
Ključne besede: digitalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija, delo od doma, ekonometrična analiza, razvite države
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,44 MB) |
8. Zgodovinski razvoj računovodstva in njegova prihodnostNeja Novak, 2024, diplomsko delo Opis: Marsikdo se ne zaveda vpliva razvoja civilizacije na različne aspekte življenja. Definitivno pa se ljudje ne zavedajo začetkov računovodstva že v antičnih časih, ki so bili tesno povezani s takratnim trgovanjem, oboje pa je potekalo v povsem drugačni obliki kot danes. Vsebina diplomskem dela vas bo popeljala skozi celotno zgodovino računovodstva, od njegovih začetkov, ki segajo približno 3000 let pr. n. št. v Mezopotamiji, pa vse do današnjih dni. Po arheoloških izkopavanjih je razvidno, da se je računovodstvo začelo razvijati v Mezopotamiji, kjer so prve oblike računovodskih zapisov uporabljali trgovci in upravniki, da bi beležili transakcije in zaloge. V nadaljevanju se osvetli, kako je razvoj civilizacij in trgovanja vplival na napredek računovodstva, pa tudi, kako so različne civilizacije prispevale k oblikovanju te ključne ekonomske dejavnosti. V srednjem veku je računovodstvo doživelo pomembne spremembe, še posebej pod vplivom Italijanov, ki so s svojo inovativnostjo in sistematizacijo znatno prispevali k razvoju stroke. Italijanski trgovci in bankirji so uvedli dvostavno knjigovodstvo, ki se uporablja še danes in predstavlja temelj sodobnega računovodstva. Skozi pretekle industrijske revolucije je računovodstvo doživelo velike spremembe in napredke. Od ročnih zapisov in knjigovodskih knjig se je računovodstvo razvilo v bolj organizirano in tehnološko podprto dejavnost. V diplomskem delu so vključeni tudi vplivi trenutne, četrte industrijske revolucije, ki prinaša digitalizacijo, avtomatizacijo in uporabo umetne inteligence v računovodstvu. Prednosti teh tehnoloških inovacij vključujejo večjo natančnost, hitrejše obdelave podatkov in zmanjšanje človeških napak. Posvetila sem se na prihodnost računovodske stroke, tako da sem se poglobila v tako tehnične kot vsebinske vidike razvoja. Ne le da boste v delu našli pregled svetovnega razvoja računovodstva, temveč je osvetljen tudi razvoj na Slovenskem. Predstavljene so ključne prelomnice in dogodki, ki so oblikovali računovodsko prakso v Sloveniji. Poleg teoretične opredelitve prihodnosti računovodske stroke boste našli tudi rezultate ankete, ki je bila izvedena med učitelji na srednjih, višjih in visokih šolah ter fakultetah s področja računovodstva in revizije. Ta anketa prinaša vpogled v mnenja in pričakovanja strokovnjakov glede prihodnosti računovodske izobrazbe in prakse.
Ključne besede: računovodstvo, zgodovina, razvoj, digitalizacija, prihodnost, učitelji
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,10 MB) |
9. Priložnosti in izzivi digitalizacije računovodstva na primeru računovodskega servisaLara Felbar, 2024, diplomsko delo Opis: Vstopamo v dobo, kjer digitalizacija postaja ključnega pomena za vse panoge, vključno z računovodstvom, saj spreminja način kako poslujemo. Vedno več računovodskih servisov se odloča za uvajanje digitalnih tehnologij. Ta prehod pa odpira številne priložnosti, kot so avtomatizacija procesov, ki omogoča učinkovito izvajanje rutinskih nalog, kot so knjiženje prejetih in izdanih računov in priprava poročil; računovodstvo v oblaku, ki omogoča podjetjem dostop do računovodskih podatkov in aplikacij preko spleta; e-računi in e-fakturiranje omogočajo elektronsko izmenjavo računov med podjetji in zmanjšuje stroške tiskanja, pošiljanja in arhiviranja; in pa umetna inteligenca v računovodstvu, ki lahko samodejno knjiži transakcije, omogoča izdelavo podrobnih in točnih finančnih poročil itd. Kljub temu, pa se pojavljajo tudi številni izzivi, s katerimi se računovodski servisi soočajo. Med najpomembnejšimi so skrb za varnost in zaščito podatkov, potreba po dodatnem usposabljanju zaposlenih za upravljanje novih tehnoloških orodij in procesov, visoki stroški implementacije digitalnih sistemov ter tehnične težave pri uvajanju digitalnih rešitev.
Glavni problem, ki ga naloga obravnava je, kako uspešno upravljati s prehodom na digitalno računovodstvo ter izkoristiti njegove priložnosti, obenem pa obvladovati morebitne izzive, ki jih prinaša.
Ključne besede: Priložnosti, izzivi, digitalizacija, računovodstvo.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,61 MB) |
10. Sodobno projektiranje variantnih rešitev izvedbe zunanjih sten večstanovanjske stavbe : magistrsko deloGal Rednak, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava analizo skupnih vplivov stroškov, časa izvedbe in okoljskih dejavnikov pri izbiri ustrezne sestave konstrukcijskega sklopa zunanjih sten večstanovanjskega objekta. V okviru raziskave so bile analizirane in primerjane različne izvedbene variante konstrukcijskih sklopov zunanjih sten, pri čemer so bile uporabljene programske opreme Archicad, Bexel Manager in eco2soft. Izvedene analize so nam omogočile izbiro najbolj primerne variante glede na stroškovne, časovne in okoljske vidike.
Analiza je bila osredotočena na ključe segmente, ki so se nanašali na posamezne vplive. Pri stroškovni učinkovitosti so bile oblikovane glavne analize cen, na podlagi katerih so bile analizirane variante konstrukcijskih sklopov z vidika stroškov izvedbe ter časa izvedbe. Poleg stroškovnega in časovnega vidika pa je bila izvedena implementacija analize vplivov na okolje, skladno z veljavnimi ISO in EN standardi, ki je vključevala oceno življenjskega cikla konstrukcijskih sklopov in materialov.
Pomemben poudarek magistrskega dela je na implementaciji BIM pristopa, ki omogoča večdimenzionalno modeliranje in optimizacijo gradbenih projektov. Z izdelavo 3D, 4D in 5D BIM modelov je bilo mogoče podrobno analizirati ne le stroškovne in časovne vidike, temveč tudi preveriti potencialne konflikte med gradbenimi elementi ter izboljšati celovitost in učinkovitost projektiranja. Implementacija BIM pristopa je tako bistveno pripomogla k natančnosti ocene stroškovne in časovne simulacije projekta.
Ključne besede: Gradbeništvo, Digitalizacija, BIM pristop, Trajnostna gradnja
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (6,17 MB) |
