| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kolektivno pravno varstvo na ravni Evropske unije : magistrsko delo
Tamara Vinter, 2021, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je predstaviti področje kolektivnega pravnega varstva potrošnikov na ravni EU ter si odgovoriti na vprašanja, ki omogočajo njegovo razumevanje. Kolektivna pravna sredstva so procesni mehanizmi na podlagi katerih je zaradi ekonomičnosti postopka in/ali učinkovitosti izvrševanja mogoče več podobnih pravnih zahtevkov združiti v eno samo tožbo. Pojavljajo se v obliki opustitvene tožbe s katero se zahteva ustavitev oz. prepoved nezakonitega dejanja, ali odškodninske tožbe, katere cilj je pridobiti nadomestilo za utrpljeno škodo. V obeh oblikah tožb gre za civilni postopek, ki se odvija med osebami zasebnega prava, ne glede na to, da je ena izmed strank »kolektiv« oz. skupina tožnikov. Do nedavno so kolektivna pravna sredstva na ravni EU bila urejana v Direktivi 2009/22/ES, ki je urejala le opustitvene tožbe, možnost vložitve kolektivnih odškodninskih tožb pa je uvedena z novo Direktivo 2020/1828, ki je zapolnila to dolgoletno pravno praznino. Magistrska naloga ugotavlja, da se je ureditev področja kolektivnega pravnega varstva potrošnikov na ravni EU po sprejetju Direktive 2020/1828 bistveno izboljšala. Oškodovanim potrošnikom je omogočen lažji dostop do ustreznih pravnih sredstev, hkrati pa so se sodišča oz. upravni organi razbremenili velikega števila ločenih tožb, kar prispeva k boljšemu izvrševanju prava na sploh. Eden izmed pomembnejših ciljev nove ureditve je doseči transparentnost in enako obravnavo vseh zastopniških organov držav članic ter potrošnikov s pomočjo uvedbe različnih pravnih varovalk pred zlorabami postopka, kar se je vsaj na teoretični ravni tudi doseglo. Kot je ugotovljeno v magistrski nalogi je podoben namen zasledovalo tudi Priporočilo Komisije z dne 11. Junija 2013, ki je zaradi svoje nezavezujoče narave imelo zelo omejen učinek na pravne ureditve držav članic. Kljub temu pa je s svojimi načeli in priporočili državam članicam postavila smernice kako urediti obravnavano področje in zagotovila dober pravni temelj za sprejetje nove direktive.
Ključne besede: kolektivno pravno varstvo potrošnikov, Direktiva (EU) 2020/1828, kolektivni interesi, zastopniški organ, Nov dogovor za potrošnike, Priporočilo Komisije z dne 11. junija 2013, Dieselgate primer, Direktiva 2009/22/ES
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 733; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (981,02 KB)

2.
Odklopna naprava, potrošniška goljufija in namerno ogrožanje okolja v zadevi Dieselgate
Gregor Hočevar, Katja Eman, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Manipulacija s programsko opremo ali izdelki samimi je postala v 21. stoletju neizbežno dejstvo, ki se mu človek skorajda ne more izogniti. Namerna zastarelost izdelkov ali delovanje le-teh v nasprotju z obljubljenim pri prodaji ni več nobena skrivnost, v podjetjih se s tem ukvarjajo celotni razvojni oddelki, o čemer priča tudi afera Dieselgate. Namen prispevka je analizirati in predstaviti primer Dieselgate, v katerega je vpleten Volkswagen, ter njegove posledice, nastale zaradi manipulacije s programsko opremo, predvsem z vidika zavajanja potrošnikov in ogrožanja okolja. Metode: Avtorja z uporabo deskriptivne analize primarnih in sekundarnih virov ter s primerjalno analizo predstavita primer Dieselgate in ravnanje podjetja Volkswagen z vidika potrošniške goljufije, izpostavita oblike oškodovanja potrošnikov ter pri tem z vidika kritične ekološke kriminologije izpostavita izrabo okolja oziroma okolju prijaznega tržnega marketinga za doseganje dobička, na škodo le-tega. Ugotovitve: Razkritje, da je Volkswagen kar šest let vgrajeval prepovedano programsko opremo v svoje dizelske avtomobile, je močno presenetilo javnost. Skoraj 11 milijonov avtomobilov po vsem svetu vsebuje prepovedano odklopno napravo, ki povzroči, da avtomobili v realnih pogojih izpuščajo tudi do 40-krat več škodljivih izpustov. Dušikov oksid, glavni produkt dizelskih avtomobilov je zelo nevaren onesnaževalec, ki lahko povzroči mnoge zdravstvene težave, velik vpliv pa ima tudi na okolje. Ugotovitve analize so pokazale, da je šlo za namerno zavajanje potrošnikov, kršitve okoljevarstvene zakonodaje in izrabo prodaje ‘okolju prijaznega avtomobila‘ kot strategijo za pridobivanje dobička. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirnost prispevka se kaže v tem, da analizira primer Dieselgate z varstvoslovnega vidika in opozori na ogrožanje varnosti in zdravja posameznikov ter poskusi predlagati oblike preprečevanja le-tega.
Ključne besede: potrošniške goljufije, ogrožanje okolja, Dieselgate, Volkswagen
Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 730; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (333,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika "afere Volkswagen"
Žan Peče, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika afere Volkswagen (Dieselgate), v kateri je bilo odkrito, da so v koncernu Volkswagen v svoja vozila nameščali skrito programsko opremo, ki je prirejala podatke o vrednosti izpušnih plinov v času testiranja vozil. V diplomski nalogi so predstavljeni jamčevalni zahtevki, katere imajo zaradi ugotovljene napake na vozilu na voljo potrošniki. Predstavljene so predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da se lahko uveljavlja posamezen jamčevalni zahtevek, tiste predpostavke, ki se v navedeni zadevi kažejo kot problematične, pa so podrobneje analizirane. Predstavljena je tudi relevantna tuja sodna praksa.
Ključne besede: afera Volkswagen, Dieselgate, jamčevalni zahtevki, stvarne napake, odprava napake, pravice potrošnika
Objavljeno v DKUM: 15.09.2017; Ogledov: 1867; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (676,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.83 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici