| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Posebna figura detektiva v kriminalnih romanih Friedricha Dürrenmatta
Mirjana Fuks, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je posvečeno švicarskemu pisatelju Friedrichu Dürrenmattu kot avtorju kriminalk in njegovim trem kriminalnim romanom Der Richter und sein Henker, Der Verdacht in Das Versprechen. Omenjena dela so bila opisana in analizirana z ozirom na elemente kriminalnega romana. Pri tem je bilo zanimanje usmerjeno na figuro detektiva. Friedrich Dürrenmatt je bil zelo inovativen pri svojem "kriminalnem" ustvarjanju, kar je zelo lepo vidno pri njegovih figurah detektivov. Cilj diplomskega dela je bil preučiti razlike in tudi skupne značilnosti med tipičnimi klasičnimi detektivi in Dürrenmattovimi detektivi. Primerjava je pokazala, da njegovi detektivi niso tipično klasični, saj njihovo ravnanje, njihova preiskava, njihov zunanji izgled in osebnost kot taka, ne sodijo v klasični vzorec. Kljub temu, da imajo Dürrenmattovi detektivi skupne značilnosti s klasičnimi detektivi (živijo sami, nimajo skoraj prijateljev in ne družine, so neosebni), pa so naključje, vprašljiva morala detektiva, težave pri preiskavi, neuspeh detektiva, telesni ali telesno-duševni propad detektiva, le nekatere značilnosti, ki ne ustrezajo tradiciji. Tako lahko na podlagi primerjave in analize sklepam, da je bila moja hipoteza, da se Dürrenmatt s svojimi romani odmika od tradicije, potrjena.
Ključne besede: kriminalni roman, Dürrenmattov kriminalni roman, klasični detektiv, Dürrenmattov detektiv, naključje, kritika družbe
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 1849; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (579,45 KB)

2.
DETEKTIVSKA DEJAVNOST KOT (NE)DOVOLJEN POSEG V ZASEBNOST IN NJEGOV POMEN ZA KAZENSKI POSTOPEK
Maja Petek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja probleme, ki se pojavljajo na področju detektivske dejavnosti zaradi uporabe metod in sredstev, s katerimi detektivi posegajo v pravico do zasebnosti, ki je ena izmed temeljnih ustavno zavarovanih človekovih pravic. Zaradi pomanjkljivega zakona v praksi prihaja do različne razlage posameznih zakonskih določb in zapolnjevanja pravnih praznin. Detektivi se tako poslužujejo nekaterih metod in sredstev, ki jih zakon niti izrecno ne dovoljuje niti ne prepoveduje. Med najbolj spornimi sta neposredno pogodbeno opazovanje in sledenje in dokumentiranje s tehničnimi sredstvi, kamor prištevamo fotografiranje in video snemanje, s katerimi se posega v človekovo zasebnost in za katera so določene institucije in posamezniki mnenja, da gre za prikrite preiskovalne ukrepe, ki so detektivom z zakonom izrecno prepovedani. Vendar vsako opazovanje, sledenje ali dokumentiranje s tehničnimi sredstvi ni prikrit preiskovalni ukrep. Diplomsko delo opredeljuje meje še zakonitega posega v zasebnost na področju opravljanja detektivske dejavnosti. Razvoj detektivske dejavnosti in problemi, ki so se pojavili v praksi pa kažejo na to, da je potrebno spremeniti zakon tako, da bo izrecno določal, na kakšen način lahko detektivi izvajajo svojo dejavnost, ter katere metode in sredstva lahko pri tem uporabljajo. Mednje prav gotovo sodijo tudi neposredno osebno zaznavanje ter uporaba tehničnih sredstev, ki so nujno potrebni za kvalitetno opravljanje detektivskih storitev.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektiv, pravica do zasebnosti, prikriti preiskovalni ukrepi, neupravičeno slikovno snemanje, tajno opazovanje
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 2783; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (510,89 KB)

3.
BÄRLACH IN TSCHANZ PROTI CROSSU IN RUSKINU PRIMERJAVA FIGUR DETEKTIVOV V DÜRRENMATTOVEM ROMANU SODNIK IN NJEGOV RABELJ IN JAMESA PATTERSONA ZBOGOM, DEKLETA!
Mitja Anžel, 2011, diplomsko delo

Opis: V pričujoči diplomski nalogi sem raziskal, kdo je detektiv, kakšne so značilnosti kriminalnega romana in kateri avtorji so pripomogli k njegovi uveljavitvi. Osrednji del naloge pa predstavlja ugotovitev, da sta se Friederich Dürrenmatt in James Patterson na svojevrsten način odmaknila od tradicionalnega kriminalnega romana. Predstavil sem tudi življenjepisa Friedricha Dürrenmatta in Jamesa Pattersona. Analiziral sem njuna romana Der Richter und sein Henker in …denn zum Küssen sind sie da/Zbogom, dekleta! poiskal pa sem tudi podobnosti in razlike med detektivi iz omenjenih dveh romanov.
Ključne besede: Detektiv, primerjava, Friedrich Dürrenmatt, James Patterson
Objavljeno: 12.09.2011; Ogledov: 1966; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (498,76 KB)

4.
OBDAVČITEV DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI
Nina Trunkl, 2012, diplomsko delo

Opis: Detektivska dejavnost je v Republiki Sloveniji razmeroma mlado področje, saj je bil prvi zakon o detektivski dejavnosti sprejet šele leta 1994. Detektivska dejavnost je zbiranje, obdelava, posredovanje podatkov oziroma informacij ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, ki ga za naročnikove potrebe opravlja detektiv, ki ima za to delo izdano licenco in izpolnjuje pogoje, skladne z zakonom. Detektivsko dejavnost je mogoče opravljati kot katera koli pravnoorganizacijska oblika. Z ustrezno izbiro oblike pa si lahko podjetnik zmanjša stroške davčne obveznosti in tudi prispevkov za socialno varnost ter s tem doseže večji neto dobiček, kar je cilj vsakega podjetnika in gospodarskega subjekta. Do spoznanja, da je pri nižjih pričakovanih dobičkih ugodneje poslovati kot samostojni podjetnik ter pri višjih pričakovanih dobičkih kot družba z omejeno odgovornostjo, smo prišli s primerjalnim davčnim obračunom.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektiv, obdavčitev, davčna osnova, davčna stopnja, prispevki za socialno varnost
Objavljeno: 19.11.2012; Ogledov: 1211; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (468,34 KB)

5.
Vloga detektiva pri reševanju družinsko-pravne problematike
Tina Cokoja, 2015, diplomsko delo

Opis: Detektiv je oseba, ki opravlja detektivsko dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja to dejavnost, ter drugimi predpisi, ki zadevajo področja njegovega delovanja. Na podlagi pisnega pooblastila stranke zanjo zbira informacije, ki jih le-ta potrebuje bodisi za lastne potrebe bodisi za potrebe različnih pravnih postopkov ter opravlja različne svetovalne naloge. Detektivi so lahko strankam med drugim v več kot dobrodošlo pomoč tudi pri reševanju družinsko-pravne problematike (splošni problemi, spori in druge zadeva družinskega prava ter kazniva ravnanja znotraj družine in med partnerjema), ki je dandanes vse bolj v porastu. Z nalogo sem želela predstaviti vlogo detektiva pri reševanju tovrstne problematike. Poleg teoretične predstavitve obravnavane teme sem opravila tudi raziskavo, s pomočjo katere sem poskušala raziskati možnosti za sodelovanje detektiva s centri za socialno delo ter razširjenost detektivske dejavnosti pri reševanju družinsko-pravne problematike v Sloveniji. Ugotovila sem, da bi bilo detektivsko dejavnost dobro razširiti tudi na tista področja reševanja družinsko-pravne problematike, na katerih še ni razširjena ter razmisliti o (formalni) vključitvi detektivov v javno sfero (sodelovanje s policijo, centri za socialno delo itd.). Seveda pa mora biti sodelovanje obojestransko, saj bo le-tako izkoriščen ves potencial detektivov tako pri reševanju družinsko-pravne problematike kot tudi na ostalih področjih reševanja najrazličnejših problemov sodobne družbe.
Ključne besede: detektiv, detektivska dejavnost, družinsko pravna problematika, pravica do zasebnosti, odvetnik, policija, center za socialno delo, anketa, intervju
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 525; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

6.
PRENOS POOBLASTITVE IZ DETEKTIVSKE POGODBE
Igor Tomič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko prenosa pooblastila iz detektivske pogodbe. Obravnavana tematika je predvsem pomembna zaradi vprašanja ali detektiv lahko veljavno prenese pooblastilo, ter v nadaljevanju ali so dokazi, ki jih v nadaljevanju pridobi detektivov substitut veljavni. V prvem delu naloge je na kratko opredeljen pojem detektivske dejavnosti, v nadaljevanju pa detektivovo delovno področje in oblike dela detektivov. Opredelitev temelji na Zakonu o detektivski dejavnosti. Nadalje je predstavljen pojem pooblastila na splošno, ki izhaja iz Obligacijskega zakonika. Nato pa je prestavljen pojem mandatne pogodbe, in sicer so povzeti bistveni elementi, ki se navezujejo na detektivsko pogodbo. V drugem delu naloge je opredeljeno razmerje, ki nastane na podlagi prenosa naročila, in sicer je poudarek obravnave na tem, katere subjekte štejemo za detektivovega substituta oziroma kateri so tisti subjekti za katere lahko štejemo, da kljub temu, da so oni opravili določeno nalogo, štejemo da je detektiv kot nosilec podjetja opravil delo osebno. Obravnavani sta dve zadevi iz judikature Višjega delovnega in socialnega sodišča, saj detektivi najpogosteje delujejo ravno na področju delovnopravnih zadev.
Ključne besede: detektiv, mandatna pogodba, naročilo, pooblastilo, prenos pooblastitve
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 350; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (334,95 KB)

7.
Razvoj detektivske dejavnosti in poznavanje detektivskega poklica v Republiki Sloveniji
Barbara Bukšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o razvoju detektivske dejavnosti v Sloveniji in poznavanju detektivskega poklica med prebivalci Republike Slovenije. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj in ugotoviti kakšno je poznavanje ter mnenje širše slovenske javnosti o omenjeni tematiki. Ključna koncepta za pravilno razumevanje diplomskega dela sta detektivska dejavnost in detektiv, ki sta se razvila na začetku 19. stoletja v Franciji. V primerjavi z drugimi državami v Evropi in s Svetom, je v Sloveniji prišlo do razvoja detektivske dejavnosti veliko let kasneje. Gre za stoletje in več. Postopek pridobitve licence omenjenega poklica se med državami razlikuje, saj imajo ponekod šole za detektive česar pri nas nimamo. Število detektivov je odvisno od razvitosti in velikosti držav, števila prebivalstva in njihovih potreb po detektivih ter odstotka kriminalitete v posamezni državi. Gre za primerjavo ugotovljenih podatkov med Slovenijo in Združenimi državami Amerike, Francijo, Nemčijo ter Veliko Britanijo. Zaradi zanimanja kakšno je poznavanje in mnenje o detektivskem poklicu, je bila izvedena anketa, ki jo zaključna naloga obravnava v svojem drugem delu. Anketa je bila osrednji element na katerega se je diplomsko delo še posebej fokusiralo. Gre za podatke, ki kažejo, da je večina respondentov oziroma anketirancev že slišala za omenjeno dejavnost, ne vedo pa najbolj s čim se detektivi ukvarjajo in kakšno je njihovo delo. Posledično kar nekaj anketirancev ni imelo ustvarjenega mnenja, saj sami menijo, da vedo premalo o vprašani temi. Kljub temu da večina ljudi ni nikoli najelo detektiva, so bili mnenja, da detektive v Sloveniji potrebujemo. Pridobljeni podatki povejo, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi detektivska dejavnost postala bolj prepoznavna in na kakšne načine bi poznavanje lahko razširili. Diplomsko delo ugotavlja, da je poklic detektiva premalo razširjen med prebivalci Slovenije in da bi bilo potrebno več oglaševanja ter govora o omenjenem poklicu, da bi se ljudje bolje zavedali kakšen je dan detektiva.
Ključne besede: diplomske naloge, detektivska dejavnost, detektiv, razvoj detektivske dejavnosti, anketa
Objavljeno: 28.08.2019; Ogledov: 109; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

8.
Vloga detektiva na področju goljufij in disciplinskih kršitev
Nives Ravnak, 2019, diplomsko delo

Opis: Pri detektivski dejavnosti gre za poizvedovalno dejavnost. Večina dela je pridobivanje informacij o goljufijah in disciplinskih kršitvah delovnopravne zakonodaje zaposlenih tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Pri tovrstnem delu ima detektiv določena pooblastila, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (»ZDD-1«, 2011). Z navedenim zakonom pa je detektivu tudi zapovedano, da mora pridobljene informacije skrbno varovati, tudi po končani karieri ne smejo govoriti o teh podatkih. Stranka, ki najame detektiva, s pooblastilom nanj prenese vse pravice, ki jih ima sama v določenem postopku. Največkrat se najema poslužujejo podjetja, ki želijo, da detektiv preveri resničnost podatkov, kot so izkoriščanje bolniškega staleža, preverjanje povračila potnih stroškov, kraje in podobno. Kadar se podjetja odločijo za detektivsko preiskavo namesto policijske, se zavedajo, da goljufi ne bodo kazensko odgovarjali, zato se podjetja raje odločijo, da bodo sami dosegli poravnavo, kot je sporazumno prenehanje pogodbe brez izplačila odpravnine s povrnitvijo škode. Če pri preiskavi detektiv ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora o tem obvestiti policijo. Najpogostejše goljufije so spletne, zavarovalniške in gospodarske. Kadar detektiv ugotovi goljufije oziroma zlorabljanje delavskih pravic, kot so bolniška odsotnost, povračilo stroškov na delo in z dela, delo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, so njegove ugotovitve ključne za odpoved pogodbe o delovnem razmerju. Ker izjava detektiva velja kot dokaz, si mnogi ljudje zaradi strahu pred izgubo službe ne upajo izrabljati pravic bolniškega staleža, povrnitve stroškov na delo in z dela ter podobno. Zaradi detektivskega dela je tako veliko manj goljufij in prevar, vendar vseeno več kot pred desetimi leti, saj so se možnosti izvedbe goljufije povečale z napredkom tehnologije.
Ključne besede: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, goljufija, disciplinske kršitve
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
Detektivska dejavnost kot alternativa in dopolnitev državnim organom
Mateja Artič Slemenšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Povzetek Detektivska dejavnost v Slovenije je v primerjavi s svetom mlada dejavnost. Gre za regulirano gospodarsko dejavnost, ki deluje po Zakonu o detektivski dejavnosti. Prvi zakon o detektivski dejavnosti je bil sprejet leta 1994, prenovljen je bil leta 2011. Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD-1) iz leta 2011 v 26. členu omogoča detektivom uporabo detektivskih upravičenj, je pa od vsakega posameznega detektiva odvisno, v kolikšni meri bo upravičenja uporabil v praksi. Na področjih, na katerih sedaj delujejo izključno državni organi, bi lahko detektivi odigrali pomembno vlogo, in s tem postali odlična alternativa in dopolnitev le teh, saj so detektivi osebe z visokošolsko izobrazbo, varnostno preverjene in zaupanja vredne osebe, ki imajo opravljeno detektivsko licenco, katero jim podeli Detektivska zbornica Slovenije. Dodatna usposabljanja oziroma specializacija pa bi jim omogočala sodelovanja z državnimi organi na področju varnosti, nadzora, sodelovanja s skupnostjo, ozaveščanju državljanov, predvsem mladih glede pasti, ki jih prinašajo nove oblike kriminala… Policija je tista, ki v največji meri skrbi za varnost državljanov, naraščajoča bagatelna kaziva dejanja, pomanjkanje kadra pa so posledica, da policija kazniva dejanja preiskuje počasi, nekvalitetno ali pa sploh ne. Pomembno vlogo bi detektivi lahko odigrali pri zbiranju dokaznega gradiva v predkazenskem in kazenskem postopku, kar jim ZDD-1 v 26. členu tudi omogoča. Z uvedbo koncesije za detektivsko dejavnost bi policija del nalog, ki se preganjajo po uradni dolžnosti prepustila detektivom, s tem bi preiskanost kaznivih dejanj postala boljša in hitrejša. Za hitrejše in učinkovitejše sodelovanje z državnimi organi je pomembno tudi poznavanje detektivske dejavnosti med prebivalci Republike Slovenije, zato smo v empiričnem delu naloge z anketo ugotavljali kakšno je poznavanje detektivske dejavnosti pri nas in ali jo enačijo z delom policije. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da je poznavanje detektivske dejavnosti slabo, da jo ljudje enačijo z delom policije, za kar so vsekakor pripomogle mnoge filmske in knjižne uspešnice. Ključnega pomena pri samem razvoju detektivske dejavnosti je tudi približati detektivsko dejavnost ljudem, jih izobraziti, saj bo le tako detektivska dejavnost lahko postala uspešna alternativa in dopolnitev državnim organom.
Ključne besede: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, državni organi, zakon
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 52; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici