| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga denarne politike Evropske centralne banke v času COVID-19 krize
Karin Šteiner, 2021, magistrsko delo

Opis: Razglasitev COVID-19 pandemije je presenetila tako svetovna gospodarstva kot finančne trge ter povzročila eno izmed največjih zdravstvenih, socialnih ter gospodarskih kriz v zadnjem stoletju. Zgornjo trditev potrjuje tudi v delu predstavljeni novi sestavljen kazalnik sistemskega stresa (New CISS), ki se je v času COVID-19 krize že približal nivoju iz času globalne finančne krize iz leta 2008. Kot odziv na izredne razmere v gospodarstvu je Evropska centralna banka nadgradila ter dodatno razširila svoje že obstoječe instrumente denarne politike ter uvedla nov 1850 milijard EUR vreden izredni program nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP), katerega namen je predvsem izravnati negativni vpliv pandemičnega šoka za transmisijski mehanizem denarne politike ter preprečiti resna finančna tveganja za evroobmočje. Pričujoče delo posledično analizira nestandardne ukrepe denarne politike, ki jih je ECB sprejela od začetka COVID-19 krize ter preučuje vpliv sprejetja novega izrednega programa nakupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP) na razmike državnih obveznic ter finančne razmere v evroobmočju. V zadnjem poglavju se delo osredotoča še na tri možne scenarije razvoja v prihodnosti, ki jih bo morebiti deležna ECB ter hkrati predstavi potencialne izzive za centralno bančništvo. Rezultati kažejo, da se je Evropska centralna banka na zdravstveni, socialni in gospodarski šok COVID-19 krize odzvala z odločnimi ukrepi in s svojimi obsežnimi nakupi sredstev še vedno zagotavlja likvidnost bančnemu sistemu ter ugodno financiranje realnemu gospodarstvu. Vendar pa je en od najbolj zaskrbljujočih rezultatov tega dela dejstvo, da so se kot rezultat spodbujevalnih politik nekatere države že tako zadolžile, da so presegle 100% prag zadolženosti BDP-ja, kar jih uvršča med visoko zadolžene države. Številni avtorji so zato mnenja, da so programi nakupov vrednostnih papirjev morda zelo učinkovit instrument denarne politike ECB v časih izjemne finančne nestabilnosti na trgih, ko pa se stanje na trgih začne izboljševati pa to morda ni več najboljši način za izhod iz le-te, saj povečuje dolžniška bremena, ki pa lahko ogrozijo vzdržno stanje gospodarstev.
Ključne besede: Denarna politika, Evropska centralna banka, denarni instrumenti, obrestne mere, inflacijsko ciljanje, oblikovanje politike.
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 80; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

2.
UPRAVLJANJE Z LIKVIDNOSTJO BANK
Dušanka Bodiroža, 2016, diplomsko delo

Opis: Banka je likvidna, v kolikor je sposobna izpolniti svoje obveznosti ob zapadlosti po sprejemljivih stroških. Likvidna je torej tista banka, ki pravočasno izpolnjuje vse svoje obveznosti, bodisi zaradi zahtev svojih vlagateljev po izplačilu vloženih sredstev ali zagotavljanju sredstev iz naslova povpraševanj po posojil. Na podlagi likvidnostnih teorij zlatega bančnega pravila, teorije ostanka vlog, teorije spremenljivosti ter teorije maksimalne obremenitve, lahko izpeljemo pravila o odločanju glede likvidnosti bank. Med dejavnike, ki vplivajo na likvidnost banke prištevamo: kreditno dejavnost banke, gibanje vlog komitentov in ukrepe centralne banke. Banka se lahko zaradi morebitne neusklajenosti med viri (vračila posojil, novi depoziti) in uporabo sredstev (črpanje posojil, dvigi depozitov) sooči z likvidnostnimi potrebami. Primanjkljaj sredstev lahko odpravi z zadolževanjem na denarnem trgu oz. s črpanjem zalog iz svojih likvidnih sredstev. Z vidika banke je zato zelo pomembno kako hitro in s kakšnimi stroški lahko pretvori določeno sredstvo v gotovino v primeru nastanka likvidnostnih potreb. Za ocenjevanje likvidnostnih potreb bank je bilo razvitih več metod. Boljše, kot bo banka ocenila pričakovana povpraševanja po posojilih in dvigih vlog, manjše likvidnostne oblikovane potrebe bo zato potrebovala. Za merjenje svoje likvidnosti banke uporabljajo različne načine. Pri poslovanju so banke izpostavljene likvidnostnemu tveganju. To pomeni, da se lahko banka znajde v situaciji, ko ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je za poravnavo le-teh primorana zagotavljati likvidna sredstva po občutno višjih stroških. Proces zagotavljanja denarnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti po razumnih cenah v vsakem trenutku imenujemo upravljanje likvidnosti banke. Glede na vir, iz katerega banka črpa potrebna likvidna sredstva, ločimo različne strategije upravljanja z likvidnostjo banke. Centralna banka z uporabo instrumentov denarne politike uravnava likvidnost bančnega sistema.
Ključne besede: likvidnost, likvidnostne teorije, dejavniki, ki vplivajo na likvidnost banke, likvidna sredstva, likvidnostno tveganje, upravljanje z likvidnostjo, strategije upravljanja z likvidnostjo, denarna politika.
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (726,88 KB)

3.
Učinkovitost izvajanja denarne politike v okolju »ničelne spodnje meje« obrestnih mer centralne banke
Mateja Pavlič, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovne centralne banke so po finančni krizi v 2007 znižale ključne obrestne mere, ki so do leta 2015 dosegle ravni blizu nič. Nominalna obrestna mera je omejena z ničelno spodnjo mejo, pri kateri je nadaljnje ukrepanje centralne banke z zniževanjem obrestne mere omejeno. Centralna banka ima sicer še vedno na voljo druge ukrepe ekspanzivne denarne politike, s katerimi lahko spodbudi rast gospodarstva in inflacije ob njuni odsotnosti, vendar mora biti za uspešnost teh ukrepov zagotovljena odzivnost obrestnih mer na tovrstne ukrepe. Potencialno odzivnost obrestnih mer oziroma tržnih donosnosti državnih obveznic Nemčije, Italije in Španije na objave makroekonomskih podatkov smo merili s pomočjo regresijske enačbe, s čimer smo želeli prikazati potencial za uspešnost ekspanzivne denarne politike v Evrosistemu, kljub znižanju ključne obrestne mere Evropske centralne banke blizu ničelne spodnje meje po letu 2012. Ugotovili smo, da je odzivnost tržnih donosnosti Nemčije v obdobju ničelne spodnje meje obrestne mere zmanjšana, medtem ko so tržne donosnosti Italije in Španije, kakor tudi nemške tržne donosnosti na daljšem delu krivulje, kljub ničelni spodnji meji obrestne mere še vedno odzivne na objave gospodarskih podatkov.
Ključne besede: denarna politika, ničelna spodnja meja, obrestnih mer, ključna obrestna mera, tržne donosnosti državnih obveznic, Nemčija, Italija, Španija
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 994; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

4.
ZNAČILNOSTI IN UČINKOVITOST DENARNE POLITIKE NA ŠVEDSKEM
Jerneja Gjura, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema tega magistrskega dela je proučevanje značilnosti in učinkovitosti denarne politike na Švedskem. Nedavna finančna kriza, ki se je začela v ZDA, se je hitro razširila v druge države po svetu in postala globalna finančna kriza. Prizanesla ni niti državam z razvitim in stabilnim gospodarstvom, kot je Švedska. V prvem delu magistrskega dela na kratko opisujemo teoretična izhodišča delovanja transmisijskega mehanizma. Nato se osredotočimo na Švedsko in predstavimo njene najpomembnejše ekonomske kazalnike. Sledi poglavje, ki se nanaša na značilnosti denarne politike na Švedskem. Ugotavljamo, katerih instrumentov in strategij se švedska centralna banka poslužuje za dosego zastavljenega cilja, tj. stabilnosti cen. V času finančne krize se je švedska centralna banka lotila nekoliko strožje denarne politike, saj se je inflacija cen življenjskih potrebščin preveč oddaljila od ciljne inflacijske stopnje. S strožjo denarno politiko je želela ponovno zagotoviti nizko in stabilno inflacijo v gospodarstvu. Pri tem je bila razmeroma uspešna. V osrednjem delu magistrskega dela analiziramo denarno politiko Švedske v času trajanja globalne finančne krize in izven nje. Analiziramo nekonvencionalne oziroma nestandardne ukrepe denarne politike, potrebne za obvladovanje likvidnostnega položaja poslovnih bank, v katerem so se znašle v času finančne krize. Ugotavljamo, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti, saj se je likvidnostni položaj bank po izvedbi ukrepov začel izboljševati. Premija na obrestno mero denarnega trga, ki je eden izmed indikatorjev likvidnosti poslovnih bank, se je namreč po sprejetju nekonvencionalnih ukrepov švedske centralne banke zmanjšala. V celotnem poglavju smo analizirali dogajanje glede obrestnih mer. Po letu 2008 so se obrestne mere začele zniževati in na izjemno nizki ravni ostajajo vse do danes. Gospodarstvo je zašlo v likvidnostno past, za katero so značilne izjemno nizke obrestne mere. V zadnjem poglavju smo ugotovili, da je na kratki rok prisoten vpliv denarne politike na ekonomske kazalnike (obrestne mere, devizni tečaj, gospodarske cikle in stopnjo inflacije), medtem ko je na dolgi rok vpliv denarne politike zanemarljiv.
Ključne besede: denarna politika, švedska centralna banka, inflacija, obrestne mere, likvidnost bank
Objavljeno: 08.03.2016; Ogledov: 1204; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
ANALIZA UČINKOV ANTIINFLACIJSKE DENARNE POLITIKE NA SESTAVO MEŠANEGA NALOŽBENEGA PORTFELJA
Aljoša Rižner, 2015, magistrsko delo

Opis: Sodobna makroekonomska teorija preko številnih funkcij razlaga in pojasnjuje, kako se obnašajo finančni trgi v različnih delih gospodarskih in monetarnih ciklov, kateri dejavniki vplivajo na njihovo obnašanje in kako trgi reagirajo na spremembe posameznih dejavnikov. Magistrsko delo predstavlja analizo medsebojne odvisnosti spremenljivk, kot so inflacija, ključna obrestna mera in pričakovana donosnost finančnega premoženja.
Ključne besede: inflacija, inflacijska pričakovanja, antiinflacijska denarna politika, ključna obrestna mera, finančni trgi, delnice, obveznice, razpršenost, korelacija, spremenljivost, pričakovana donosnost, potencialno tveganje
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 603; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

6.
7.
8.
IZREDNI UKREPI DENARNE POLITIKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Vjolca Pepaj, 2014, diplomsko delo

Opis: Med nestandardne ukrepe spadajo operacije refinanciranja (z zapadlostjo do 6-mesecev), zagotavljanje likvidnosti bankam prek avkcij po fiksni obrestni meri ter podaljšanje likvidnosti v tujih valutah. ECB je nestandardne ukrepe zasnovala tako, da jih je bilo mogoče umakniti, ko se je položaj v evroobmočju normaliziral.
Ključne besede: denarna politika, finančna kriza, ECB, nestandardni ukrepi.
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 1359; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
OBRATNI KAPITAL - VIR FINANČNEGA OŽIVLJANJA GOSPODARSKE AKTIVNOSTI
Nina Plaznik, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na obratnem kapitalu, kateremu bi vsa podjetja morala posvečati posebno pozornost. Dobro upravljanje z obratnim kapitalom pomeni premišljeno odločanje o obsegu zalog, terjatvah do kupcev in dolgovih. V nalogi se prepletata teoretični in empirični del. V empiričnem delu smo prikazali podatke za Skupino Gorenje, ki je eden izmed vodilnih evropskih izdelovalcev aparatov za dom. Na začetku naloge smo opredelili osnovne pojme, ki so povezani z obratnim kapitalom, v naslednjem poglavju smo opisali komponente obratnega kapitala, na koncu pa opredelili še politiko obratnega kapitala. Komponente obratnega kapitala so zaloge, terjatve do kupcev, denar in obveznosti do dobaviteljev, katerim smo v nalogi namenili največ pozornosti. Prikazali smo gibanje zalog, terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev za Skupino Gorenje, in sicer smo izračunali povprečne vrednosti le-teh, dneve vezav ter koeficiente obračanja. Ker mora podjetje obratna sredstva tudi financirati, smo poskušali preko krogotoka obratnega kapitala ugotoviti, kako hitrost obračanja obratnih sredstev vpliva na financiranje obratnega kapitala. Prišli smo do ugotovitve, da se s hitrejšim obračanjem obratnih sredstev znižujejo potrebe po virih financiranja. Za podjetje je dobro, da ima čim krajši cikel vezav zalog in terjatev do kupcev ter čim krajše dneve vezav obveznosti. Idealno bi bilo, če bi lahko podjetje zaloge in terjatve do kupcev financiralo z obveznostmi do dobaviteljev, vendar morajo podjetja v praksi običajno uporabljati še druge vire financiranja. V zadnjem poglavju smo se osredotočili na politiko obratnega kapitala, ki govori o višini obratnega kapitala v podjetju ter virih njihovega financiranja. Z ustrezno oblikovano politiko obratnega kapitala podjetje zniža potrebni obseg financiranja in poveča donosnost kapitala.
Ključne besede: Obratna sredstva, obratni kapital, zaloge, terjatve do kupcev, obveznosti do dobaviteljev, denarna sredstva, krogotok obratnega kapitala, politika obratnega kapitala, financiranje obratnega kapitala.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 3227; Prenosov: 1121
.pdf Celotno besedilo (645,11 KB)

10.
DENARNA POLITIKA ECB V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Anita Srpčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Kriza, ki traja že vse od leta 2008, je posledica poka nepremičninskega balona, prekomernega zadolževanja ljudi in pohlep finančnih institucij. Zaradi nepripravljenosti na tako obsežno krizo tudi njeno reševanje poteka zelo počasi in zahteva premišljene korake. Namen diplomske naloge je bil zato pojasniti vzroke za začetek finančne krize s poudarkom na njenem obvladovanju in reševanju s pomočjo denarne politike ECB. Podrobneje sem analizirala uporabo instrumentov denarne politike ECB pri reševanju finančne in gospodarske krize in uvajanje novih, ter sodelovanju nacionalnih CB pri reševanju krize. Pri reševanju svetovne finančne in gospodarske krize si ECB pomaga tudi z uravnavanjem obrestnih mer, zato sem podrobneje analizirala gibanje obrestnih mer pred letom 2008 in gibanje od začetka krize do danes.
Ključne besede: svetovna finančna in gospodarska kriza, denarna politika, ECB, obrestne mere
Objavljeno: 30.08.2012; Ogledov: 2149; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici