| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dela od doma na družinsko življenje
Barbara Sečkar, 2020, magistrsko delo

Opis: Delo od doma postaja kot ena izmed fleksibilnih oblik zaposlitve zaradi napredka na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije vedno bolj razširjena oblika dela. Pogosto se omenja tudi kot družini prijazna organizacija, s katero lahko delavci dosežejo večje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Obstajajo pa tudi študije, ki kažejo, da lahko fleksibilnost prej koristi delodajalcu ali organizaciji ne pa tudi družini zaposlenega. Tako obstaja nesoglasje v obstoječih raziskavah o tem, ali delo od doma spodbuja kakovost družinskega življenje ali pa ga ogroža. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del in se osredotoča na preučevanje vpliva, ki ga ima delo od doma na različne sfere družinskega življenja. Naloga temelji na kvalitativnem pristopu, podatki pa so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Izsledki raziskave potrjujejo, da delo od doma prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, saj omogoča več časa z družino, prinaša prednosti za izboljšanje družinskih odnosov, olajša opravljanje gospodinjskih opravil, tako da se jih lahko prilagodi potrebam delavcev ter prispeva k zmanjšanju konflikta med obema domenama. Delo od doma pomembno vpliva tudi na spremembo v količini ur, namenjenih za delo, kar pa je odvisno predvsem od organizacije dela in discipliniranosti delavca. Čeprav delo od doma ne prispeva k enakomernejši porazdelitvi gospodinjskih opravil med spoloma, prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, zato lahko zaključimo, da upravičeno nosi naslov družini prijazna organizacija dela.
Ključne besede: delo od doma, teledelo, delo na daljavo, družina, družinsko življenje
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 428; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Zadovoljstvo zaposlenih s podporo podjetja pri usklajevanju dela in družine v družini prijaznem podjetju Telekom Slovenije d.d.
Tatjana Kepic, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako so zaposleni zadovoljni s podporo podjetja pri koriščenju ukrepov iz certifikata Družini prijazno podjetje. V teoretičnem delu smo predstavili pojme, ki so povezani z usklajevanjem dela in družine, in sicer: družina, delo ter usklajevanje med delom in družino. Zanimalo nas je tudi, v katerih situacijah se pojavi konflikt med delom in družino ter kakšno vlogo imajo pri tem država, podjetje in posameznik. V nadaljevanju smo na kratko opisali, kaj certifikat Družini prijazno podjetje pomeni, ter postopek pridobitve osnovnega in polnega certifikata. V empiričnem delu smo na kratko predstavili podjetje, v katerem smo opravili spletno anketo. Z njo smo ugotavljali zadovoljstvo zaposlenih z ukrepi, ki se izvajajo v okviru certifikata Družini prijazno podjetje, katere ukrepe zaposleni najbolj koristijo ter ali sami menijo, da imajo usklajene delovne in družinske obveznosti. Rezultati analize so pokazali, da so zaposleni na Telekomu Slovenije v povprečju zadovoljni z družini prijaznimi ukrepi, ki jih podjetje izvaja v okviru certifikata. Ugotovili smo tudi, da obstaja razlika v uspešnosti usklajevanja dela in družine glede na spol. Zato podjetju predlagamo, da zaposlenim ženskam na različnih seminarjih in izobraževanjih podrobneje predstavi prednosti koriščenja ukrepov v okviru certifikata Družini prijazno podjetje.
Ključne besede: delo, družina, usklajevanja dela in družine, certifikat Družini prijazno podjetje
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Vpliv certifikata družini prijazno podjetje na zaposlene v podjetju x
Tina Rotar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na problematiko usklajevanja dela in družine. Zanimal nas je predvsem vpliv vpeljave certifikata Družini prijazno podjetje na lažje usklajevanje tako delovnih kot družinskih obveznosti. V teoretičnem delu smo predstavili obe področji življenja, tako delo kot družino, konflikt kot predhodnik usklajevanja ter kaj in kdo pravzaprav vpliva na uspešno usklajevanje dela ter družine. Naprej smo se dotaknili opisa certifikata Družini prijazno podjetje, kako ga podjetje pridobi ter na kakšen način ga vpelje v podjetje oziroma preko katerih ukrepov podjetje lahko zaposlenim olajša situacijo. V empiričnem delu smo preko anketnega vprašalnika raziskovali, kakšni so odzivi zaposlenih na izvajanje ukrepov ter koliko in kateri ukrepi jim pravzaprav najbolj koristijo pri lažjem usklajevanju dela in družine.
Ključne besede: Delo in družina, družinsko življenje, delovno življenje, certifikat Družini prijazno podjetje, usklajevanje dela in družine
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 336; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (775,76 KB)

4.
Vpliv usklajevanja dela in družine na zavzetost pri delu
Neža Studen, 2019, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Dandanes veliko časa preživimo v delovnem okolju in zato nam posledično vedno manj časa preostane za kakovostno preživljanje časa z družino. Pomembno je, da si posameznik zna uskladiti delo in družino in hkrati prepozna vpliv usklajevanja na zavzetost pri delu. Glede usklajevanja dela in družine je veliko teorij, praksa pa kaže drugače. Vodstvo v povezavi z usklajevanjem še vedno nima dovolj posluha za svoje zaposlene. Večji poudarek je treba nameniti povezavi med delom in družino ter zavzetostjo, saj je le-ta zelo pomembna. Zavzetost je pomembna za vsakega posameznika, kajti oseba, ki je zavzeta, je bolj produktivna, učinkovita, uspešneje dosega cilje tako v delovnem kot tudi v družinskem okolju. Bistvenega pomena je ozaveščanje organizacij o pomenu usklajevanja dela in družine, saj se na žalost le-to prevečkrat spregleda. V magistrski nalogi smo raziskali, kakšne izkušnje imajo zaposleni glede usklajevanja dela in družine ter kakšen vpliv in povezavo ima to z zavzetostjo pri delu. Poleg tega nas je zanimalo tudi, ali družini prijazni ukrepi podjetja pomagajo zaposlenim pri lažjem usklajevanju dela in družine ter mnenje zaposlenih glede lastne zavzetosti pri delu. Raziskavo smo izvedli na družbenih omrežjih med naključno izbranimi zaposlenimi v Sloveniji. Pridobljene rezultate smo analizirali s statističnim programom SPSS. V razpravi smo rezultate interpretirali in komentirali. Ugotovili smo, da družini prijazni ukrepi podjetja pomagajo pri lažjem usklajevanju dela in družine, zaposleni imajo usklajeno delovno in družinsko življenje, prav tako so zavzeti pri delu. Ugotovili pa smo tudi, da sta usklajeno delovno in družinsko življenje in zavzetost pri delu pozitivno povezana.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: - usklajevanje, - delo, - družina, - zavzetost, - vpliv usklajevanja dela in družine.
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 451; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

5.
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v občini Komenda
Vida Kokalj Ficko, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali temo usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, ki je v današnjem času zelo aktualna. Opisali smo, kako je to področje urejeno v državi oziroma kateri so ukrepi, s katerimi država pripomore k lažjemu usklajevanju. Opisali smo tudi teoretične pojme, povezane z delom in zaposlitvijo, ter razložili vlogo ženske kot matere in moškega kot očeta v družini. Raziskavo smo izvedli v občini Komenda, ki je ena izmed občin v Sloveniji, v kateri narašča priseljevanje mladih in posledično število družin z otroki. Raziskovali smo, ali so ženske še vedno bolj obremenjene glede vzgoje in gospodinjskih del in kakšna je pri tem vloga modernega očeta oziroma partnerja. Proučevali smo porazdeljenost gospodinjskih del med partnerjema in ali še vedno prevladuje tradicionalna vloga ženske kot skrbnice družine. Iskali smo odgovor, ali delodajalci razumejo težave, ki jih imajo zaposleni z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja. Zanimalo nas je tudi, ali so fleksibilne oblike delovnega časa v pomoč pri usklajevanju poklicnega dela in zasebnega življenja oziroma ali se zaposleni starši odločijo to pravico tudi koristiti in kaj jih ovira pri odločitvi za delo s skrajšanim delovnim časom. Ugotovili smo, da imajo moški pri iskanju zaposlitve prednost pred ženskami in da delodajalci pogosto raje zaposlijo moške, saj se predpostavlja, da so bolj predani delu in karieri, ženske pa so bolj usmerjene v družino in dom. Ugotovili pa smo tudi, da se zaposlitev velikokrat ponudi, ko je prava oseba ob pravem času na pravem mestu in ni odvisno od tega, katerega spola je.
Ključne besede: • družina, • poklicno delo, • družinsko življenje, • usklajevanje, država
Objavljeno: 05.05.2017; Ogledov: 1284; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (756,96 KB)

6.
USKLAJEVANJE DELOVNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA V PODJETJU VEYANCE TECHOLOGIES EUROPE, D.O.O.
Urška Lopatič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Usklajevanje dela in družine je problematika, ki ji posamezniki in družba že nekaj časa namenjajo pozornost oziroma se zavedajo, da je problem usklajevanja potrebno tako ali drugače reševati. S težavo usklajevanja se srečujejo tako ženske kot moški, vendar še vedno dostikrat velja tradicionalno prepričanje, da so ženske tiste, ki naj bi prevzele večji del bremena skrbi za gospodinjstvo in otroke ter za druge družinske obveznosti. Država zaposlenim pomaga na področju dobro organiziranega otroškega varstva in starševskih dopustov, podjetja pa staršem pomagajo s fleksibilnimi oblikami zaposlovanja in dela, različnimi možnostmi dopustov ipd. Empirični del smo izvedli v podjetju Veyance Technologies Europe, d.o.o., cilj naloge pa je bil odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: kako se zaposleni v podjetju soočajo z usklajevanjem delovnega in zasebnega življenja, kako podjetje pomaga zaposlenim usklajevati delovno in zasebno življenje, kako zaposleni dojemajo ukrepe podjetja glede na spol in kako glede na področje dela (proizvodnja / administracija). Na začetku smo pogledali, katere ukrepe za lažje usklajevanje dela in družine je podjetje že vpeljalo, nato pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da je zaposlenim v obravnavanem podjetju usklajevanje delovnega in zasebnega življenja pomembno, da večina zaposlenih meni, da delo in družino uspejo usklajevati in da se več kot polovica vprašanih strinja, da podjetje izvaja ukrepe za lažje usklajevanje delovnega in družinskega življenja. V nadaljevanju smo ugotovili, da se dojemanje vprašanih glede izvajanja ukrepov podjetja razlikuje glede na spol, saj so bili moški do tega vprašanja bolj kritični kot ženske, nismo pa mogli potrditi, da obstaja razlika dojemanja ukrepov glede na področje dela, saj so bili odgovori proizvodnih in administrativnih delavcev zelo podobni. Rezultati raziskave so torej pokazali, da zaposleni pozitivno dojemajo sprejete ukrepe, vseeno pa so izpostavili kar nekaj idej, ki bi še pripomogle k lažjemu usklajevanju obeh sfer.
Ključne besede: Delo, Družina, Usklajevanje dela in družine, Fleksibilne oblike zaposlovanja, Družini prijazna politika
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 773; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (750,40 KB)

7.
Ovrednotenje programa »Laična pomoč družinam«
Klara Jerebic, 2016, diplomsko delo

Opis: V družinah, kjer člani ne zmorejo izpolnjevati svojih vlog, prihaja do konfliktov in težav, kar lahko ogrozi delovanje celotne družine. Socialno varstvo v Sloveniji poskuša konflikte družin preprečevati in reševati z različnimi programi in ukrepi. Center za socialno delo Ljutomer s pomočjo javnih del izvaja preventivni program Laična pomoč družinam. Gre za svetovalno delo, kjer se pomaga otrokom ter posredno vsej družini. Evalvacija programa Laična pomoč družinam pomaga spoznati, ali program zadovoljuje potrebe družin s težavami. Izvajalcem pomoči na domu in strokovnemu vodstvu omogoči kritičen pogled na svoje delo. Pokažejo se možnosti za izboljšave programa, ki lahko pozitivno vplivajo na njegov nadaljnji potek in reorganizacijo. V diplomski nalogi je predstavljen poskus ovrednotenja programa Laična pomoč družinam. Na podlagi strokovne literature smo določili kriterije in ga ovrednotili z modificiranim Modelom analize virov, postopkov, procesov in izidov, ki ga za socialne programe predlagajo Rode, Rihter in Kobal (2006). Podatki so zbrani z obširno dokumentacijo, konzultacijami, intervjuji in anketiranjem. V evalvacijo so bili vključeni vsi udeleženci programa: strokovno vodstvo, izvajalci, uporabniki in okolje, v katerem poteka. Program Laična pomoč družinam je dober način za preprečevanje socialne ogroženosti otrok. Preventiva je namenjena otrokom in mladostnikom ter dopolnjuje in korigira primarno socializacijo. Družine so s programom večinoma zadovoljne, zato obstaja večje povpraševanje zanj, kot ga CSD Ljutomer lahko zagotovi. Izvajalci pomoči na domu so dejanski nosilci programa. Družini dajejo vzgled in pokažejo drugačen način življenja. Spodbujajo njihovo samostojnost in jim svetujejo pri reševanju težav. Za odpravljanje razlik med izvajalci bi se morala uvesti dodatna usposabljanja in zagotoviti skupen didaktični material. Program bi bilo smiselno preoblikovati v javno službo s stalnimi izvajalci in drugačnim načinom financiranja.
Ključne besede: družina v težavah, center za socialno delo, pomoč na domu, socialno varstvo, evalvacija socialnovarstvenih programov
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 1555; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

8.
ODGOVORNOST REJNIKOV
Tara Bertoncelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Država nosi pomembno odgovornost, da otroke, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo bivati pri svojih starših, premesti v nadomestno - rejniško družino, v kateri otrok biva in je deležen zanj primerne oskrbe, nege, vzgoje, podpore in ljubezni ter pozitivne družinske izkušnje nasploh, dokler se razmere v matični družini ne popravijo oziroma izboljšajo. Center za socialno delo (CSD) je kot nosilec javnih pooblastil odgovoren za odločitev v zvezi z odvzemom in oddajo otroka v rejništvo. V okvir te odločitve spada tudi dolžnost preverjanja pogojev in motivov ter primernosti kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti. Po sami namestitvi otroka v rejniško družino pa je CSD zadolžen še za opravljanje nadzora nad pravilnim izvajanjem rejništva, aktivno pomoč matični družini, otroku in rejniški družini, če ta pomoč potrebuje, ter sestavo individualne projektne skupine (IPS), na kateri se pripravi natančen načrt obravnave otroka in njegova nadaljnja oskrba, vzgoja in nega v rejniški družini. Diplomska naloga podrobno analizira institut rejništva in z njim povezane pojme. Osredotoča se na odgovornost in dolžnosti Centra za socialno delo v postopkih rejništva, vse od začetka pa do konca trajanja rejništva ter na odgovornost rejnikov in rejniške družine do otroka, CSD in matične družine.
Ključne besede: rejništvo, otrok, varstvo pravic, nasilje, matična družina, izvajanje rejniške dejavnosti, zakonodaja, center za socialno delo, odgovornost
Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 1006; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (663,69 KB)

9.
NAVEZANOST REJENCEV NA REJNIŠKO DRUŽINO
Simona Dietner, 2015, diplomsko delo

Opis: Osrednji problem diplomske naloge je navezanost rejencev na rejniško družino. Osredotočila sem se na rejniško družino, njeno vlogo pri razvoju rejenca in pomen navezanosti znotraj družine. V teoretičnem delu diplomske naloge sem se omejila na tri glavna področja. V prvem delu sem opisala pojem družina, naloge družine, kako se je družina razvijala skozi različna zgodovinska obdobja ter naštela in opisala različne vrste družin. V drugem delu sem podrobneje opisala rejniško družino oz. rejništvo kot dejavnost. Opredelila sem nekaj splošnih pojmov v povezavi z rejništvom, ter opisala urejenost rejništva v Sloveniji in po svetu. Nekaj vrstic sem namenila tudi razvoju rejništva in izvajanju le-tega v preteklosti. V tretjem delu sem opredelila teorijo navezanosti, in sicer stopnje navezanosti, kdaj se katera stopnja začne in kako dolgo traja. Predstavila sem pomen navezanosti za otrokov razvoj in tudi to, kaj vpliva na otrokovo navezanost na ljudi. Empirični del diplomske naloge sem izvedla na podlagi anketnega vprašalnika, podatke pa sem obdelala z računalniškim programom SPSS. Zanimala me je navezanost rejencev na rejniške družine; ali se bolj navežejo na rejnico ali na rejnika. Prav tako me je zanimalo, s kom imajo bolj kakovosten odnos. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v kakovosti navezanosti in odnosov rejencev in rejenk z rejniki in rejnicami. Kot sem razbrala iz odgovorov rejencev, so le-ti bolj navezani na rejnico in se z njo tudi boljše razumejo in lažje odkrito pogovarjajo.
Ključne besede: družina, rejništvo, rejnik, rejenec, center za socialno delo, varna navezanost, tuja situacija
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 1416; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (420,34 KB)

10.
Nekateri sociološki vidiki problematike žensk v znanosti med delom in družino v slovenski družbi
Jana Goriup, Urška Oblak, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V sodobni družbi mnogi lik ženske še vedno povezujejo s predsodki, ki žensko utesnjujejo in ji jemljejo motivacijo za kakovostno delo. Še posebej zato, ker obstajajo določene dejavnosti, ki jih ženska po mnenju okolja ne zna ali ne zmore dovolj dobro opraviti. Med zadnje zaradi stopnje izobrazbe in količine dela prištevamo tudi področje znanosti. Podrobneje smo raziskali in preučili položaj žensk v znanosti in v družinskem okolju v sodobni slovenski družbi. Osredotočili smo se zlasti na njihov položaj, ki ga še vedno zaznamujeta diskriminacija in neenakost. Vsa ta področja so pomembna, da družba ne izgublja intelektualnega potenciala žensk. Pri tem smo upoštevali dejstvo, da so v primerjavi s preteklostjo sedaj ženskam dopuščene nove vloge in možnosti javnega delovanja, a le ob ohranjanju tradicionalnih nalog. Prav zaradi tega lahko trdimo, da so ženske v znanstveni sferi spolno diskriminirane.
Ključne besede: ženske, znanost, delo, družina, usklajevanje, diskriminacija, neenakost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 741; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (120,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici