| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 327
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Nadzor tokov denarja : magistrsko delo
Matic Paj, 2014, magistrsko delo

Opis: Za davčne oaze, offshore finančne centre in tajne jurisdikcije ne obstaja enotna definicija. Skupno jim je to, da predstavljajo sredstvo, ki bogatim posameznikom in podjetjem omogoča, da prenesejo denar in se s tem izognejo plačilu davka v domači državi. Glavni razlog, zakaj se ljudje odločajo za davčne oaze je odsotnost davkov, finančna in bančna zaupnost ter pomanjkanje transparentnosti. Ločimo davčno izogibanje in davčne utaje. Davčna utaja je nezakonita dejavnost, katere cilj je namerna izognitev plačilu davčne obveznosti, medtem ko je davčno izogibanje zakonita, a neprimerna uporaba davčnega sistema za zmanjšanje davčnih obveznosti. Metode kroženja denarja v davčne oaze so zelo različne. Eden izmed najlažjih načinov izognitve plačilu davkov je preselitev v davčno oazo, najpogostejši način izogibanja davčnim obveznostim pa je preko odprtja bančnega računa v davčni oazi. Pogosto se uporabljajo tudi mednarodne gospodarske družbe in skladi ter fiktivne družbe. Druge metode so še: navidezno zadolževanje, zmanjševanje obdavčljivega dohodka pravnih oseb s plačevanjem pretiranih zneskov povezanim tretjim osebam, transferne cene, fiktivno zaposlovanje preko podjetja v davčni oazi, tihotapljenje gotovine in uporaba elektronskega denarja, nakup luksuznih jaht, s sedežem v davčni oazi, najem sefa ali sklenitev življenjskega zavarovanja v davčni oazi, ustanovitev offshore banke. Nadzor nad tokom denarja poteka tako na bilateralni kot na multilateralni ravni. Vodilna mednarodna organizacija, ki se bori proti davčnim oazam je OECD, a s problematiko davčnih oaz se ukvarjajo tudi FATF, IMF, OZN in G-20, pomemben je tudi prispevek EU. V Sloveniji imata pomembno vlogo v boju proti izkoriščanju davčnih oaz Urad za preprečevanje pranja denarja in DURS, ki vodita evidenco nakazil v davčne oaze, pri čemer jo DURS vodi iz vidika davčnih utaj, Urad za preprečevanje pranja denarja pa iz vidika pranja denarja. Pomemben je tudi prispevek nevladnih organizacij in civilne družbe.
Ključne besede: davki, davčno pravo, davčna utaja, davčne oaze, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 31.07.2014; Ogledov: 2490; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (619,96 KB)

72.
PREGLED IN ANALIZA DAVČNIH UKREPOV IN ZAKONODAJE V IZBRANIH DRŽAVAH
Petra Kmetič, 2014, magistrsko delo

Opis: Davčni sistem je del vsake države, saj davki predstavljajo velik del prihodkov, ki se stekajo v državno blagajno. Predstavlja skupek pravnih norm, aktivnosti, ukrepov, institucij in organov na področju obdavčitve neke države. Davčni sistem mora ob kritju osnovnih funkcij države zagotoviti tudi spodbudo pospešenemu ekonomskemu razvoju ter osnovno raven socialnih pravic državljanom. S tega vidika je zelo pomembno, da države oblikujejo dober davčni sistem ter dobro načrtujejo davčne reforme in spremembe, saj lahko te pripomorejo k spodbuditvi ali zaviranju rasti gospodarstva. V času globalne finančne krize se večina držav ukvarja s problemom, kako in katere davke znižati, da vzdržujejo gospodarsko okrevanje ter katere davke povečati, da stabilizirajo javni proračun in javni dolg. Pomembno je, da države najdejo »zdravo« ravnovesje. Slovenija je, po mnenju strokovnjakov, na področju davkov preveč pasivna. Menijo, da je davčne prihodke mogoče povečati le s spodbudo, z dobro načrtovano davčno politiko, s širitvijo davčne osnove in s povečanjem števila davčnih zavezancev. Prav tako je potrebno narediti dober načrt konsolidacije javnih financ, to je načrt fiskalnih ciljev za obdobje petih do šestih let, pri čemer je glavni cilj odprava strukturnega javnofinančnega primanjkljaja. V magistrski nalogi smo izpostavili štiri države, Nemčijo, Švedsko, Avstralijo in Slovenijo, katerih davčne sisteme in davke smo podrobneje opisali ter naredili pregled in analizo davčnih ukrepov in zakonodaje med leti 2007 in 2012 ter načrtovanih za nadaljnja tri leta. Cilj naloge je bil tudi podrobneje analizirati velikost posameznih davkov, ki tvorijo skupne davčne prihodke Slovenije ter ugotoviti, kaj vse in v kakšni meri vpliva na njihovo velikost. Ugotovili smo, da spremembe davčnih ukrepov in njihove zakonodaje niso bile tiste, ki bi vplivale na znižanje oz. povišanje posameznih davkov v Sloveniji med leti 2007 in 2012, ampak je bila kriza tista, ki je v večini opravila svoje. Ugotovili smo še, da na velikost davčnih prihodkov v največji meri vpliva število davčnih pregledov, več kot je pregledov, večji so davčni prihodki in obratno.
Ključne besede: davčni sistem, davki, davčne reforme, gospodarska kriza, davčni prihodki
Objavljeno v DKUM: 30.07.2014; Ogledov: 2015; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

73.
Izogibanje plačevanja davkov s selitvijo kapitala v davčne oaze : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Luka Nemec, 2014, diplomsko delo

Opis: Države za svoj obstoj in funkcioniranje potrebujejo javna sredstva, ki jih pridobivajo s pobiranjem davkov in drugih prispevkov. Ljudje so se z davki srečevali že pred mnogimi leti, vendar ne v takšni obliki, kot jo poznamo danes. Z uvedbo in višanjem davkov se vse več fizičnih in pravnih oseb odloča, da svoj kapital preselijo v države z nižjimi davčnimi stopnjami. To jim omogočata predvsem povezanost med trgi ter globalizacija na informacijskem in telekomunikacijskem področju. Davčne oaze oziroma offshore centri, kot pravimo državam z nizko davčno stopnjo, imajo od tega veliko korist. Mnogo ljudi se odloča, da hranijo svoj denar ali pa ustanovijo podjetja v državah z nižjo davčno stopnjo. Poleg tega, da imajo davčne oaze nižje davčne stopnje, pa zagotavljajo tudi anonimnost, zato se v njih hrani tudi veliko nezakonito pridobljenega denarja. Če bi odpravili anonimnost in izboljšali medsebojno sodelovanje med organi nadzora v davčnih oazah in ostalih državah, bi bilo veliko manj nezakonito pridobljenega denarja. Davčne oaze prav zaradi nizkih davkov in anonimnosti predstavljajo škodljivo davčno konkurenco ostalim tradicionalnim državam. Čeprav delujejo zakonito, jih ljudje vse pogosteje izkoriščajo za pranje denarja in utajo davkov. Zaradi vse večjega stekanja denarja v davčne oaze so tradicionalne države ustanovile Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki z različnimi ukrepi omejuje delovanje davčnih oaz in se tako poskuša boriti proti iztekanju denarja v njih. V diplomski nalogi predstavimo kratko zgodovino davkov in njihovo delitev ter službo, ki izvaja nadzor nad davki v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju opišemo lastnosti davčnih oaz ter navedemo prednosti in slabosti, ki jih davčne oaze prinašajo za tiste, ki svoj kapital hranijo v teh državah, in tudi držav samih. Posvetimo se tudi prednostim in slabostim offshore podjetij, ki nastajajo z namenom, da bi lastniki pridobili oziroma privarčevali čim več denarja Na koncu opišemo še, kako nekateri izkoriščajo davčne oaze za pranje denarja in utajo davkov.
Ključne besede: davki, davčne utaje, pranje denarja, davčne oaze, offshore centri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.05.2014; Ogledov: 1644; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (438,16 KB)

74.
ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKA FIZIČNIH OSEB
Helena Jagodic, 2014, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga je namenjena raziskovanju področja, ki davčnim zavezancem omogoča, da lahko v socialni stiski davčni organ zaprosijo za posebno pomoč v obliki odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka. Ker gre sicer za zelo široko področje, je tema tega diplomskega dela osredotočena na zgolj fizične osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Pri vsakem institutu so opisane njegove značilnosti, merila, ki jih morajo zavezanci izpolnjevati, izjeme, ki jih določa zakonodaja, dodana je vloga, ki jo zavezanec naslovi na davčni organ, opisani so posebni primeri institutov, razvoj zakonodaje na tem področju skozi čas, v diplomski nalogi pa je obravnavana tudi sodna praksa, ki se je tekom let razvila na področju odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka fizičnih oseb. S prijazno pomočjo Davčne uprave republike Slovenije je bila lahko k temu diplomskemu delu dodana tudi statistika obravnavanega področja za zadnjih nekaj let.
Ključne besede: davki, odpis, delni odpis, odlog, obročno plačilo davka
Objavljeno v DKUM: 08.05.2014; Ogledov: 1775; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (9,53 MB)

75.
PRIMERJALNA ANALIZA SISTEMOV DAVKA NA NEPREMIČNINE V IZBRANIH DRŽAVAH EU IN V SLOVENIJI V POVEZAVI S STOPNJO AVTONOMIJE LOKALNE SAMOUPRAVE
Janja Hižman, 2013, magistrsko delo

Opis: Lokalna samouprava predstavlja pravno-sistemsko institucijo, ki opredeljuje položaj lokalne samouprave v državi. Pojem lokalne samouprave je med državami zelo različen, vendar je njen namen med državami povsod enak. Ustrezno urejena lokalna samouprava omogoča, da so javne službe učinkovitejše, kot če bi se izvajale samo na državni ravni. Namen lokalne skupnosti kot nosilke lokalne samouprave je, da naj bi z upravljanjem zagotavljala javne dobrine, povečevala družbene aktivnosti itd. Uvajanje lokalne samouprave je v Sloveniji, tako kot v večini evropskih držav, temeljijo na ustavi in zakonodaji, ob upoštevanju načel evropske lokalne samouprave oz. MELLS (Evropska listina o lokalni samoupravi). Pomemben 9. člen omenjene listine govori o finančnih virih lokalnih skupnosti, ki zajema 8 načel. Pri tem je pomembno načelo ustreznosti, ki določa, da ima lokalna skupnost lastne finančne vire, s katerimi prosto razpolaga v okviru svojih pristojnosti, in načelo sorazmernosti, ki določa, da morajo biti finančni viri lokalnih skupnosti v sorazmerju z nalogami, ki jih določata ustava in zakon. Največji problem lokalnih skupnosti je njeno financiranje. Viri financiranja v Sloveniji in nekaterih evropskih državah so davčni prihodki, nedavčni prihodki, drugi prihodki iz občinskega premoženja in transferji oz. subvencije. Sistem financiranja lokalnih skupnosti oz. finančni viri so osnovnega pomena za doseganje primarnega smisla fiskalne decentralizacije. Pri tem so pomembni tisti finančni viri, nad katerimi ima lokalna skupnost popolno avtonomijo, to pomeni, da poleg odločanja o virih istočasno odloča tudi o njihovem pridobivanju (višina davčne stopnje, predmet obdavčitve …). Resnično avtonomni fiskalni vir v Sloveniji predstavlja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V primerljivih evropskih državah, to je v Avstriji, Danski in Nemčiji, je izvorni davčni prihodek decentraliziranih fiskalnih enot (občin in lokalnih skupnosti) davek na nepremičnine, predvsem pa je njegova vloga v povečevanju stopnje njihove avtonomije. Z razvojem decentralizacije upravljanja javnih financ je davek na nepremičnine postal eden najpomembnejših virov lokalnih prihodkov, hkrati pa tudi orodje za usmerjanje gospodarskega, prostorskega, socialnega razvoja mest in avtonomije lokalnih skupnosti. V Sloveniji pravega davka na nepremičnine ne poznamo, opredeljen je kot davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, zaradi česar je manjši tudi njegov vpliv na stopnjo avtonomije lokalnih oblasti, torej občin oziroma lokalnih skupnosti. Uveljavitev davka na nepremičnine, kot ga poznajo v ostalih državah članicah EU, bi v Sloveniji pomenil bistven korak k izboljšanju položaja lokalnih skupnosti in zasledovanju ciljev davčne politike, predvsem pa bi povečal njihovo stopnjo fiskalne avtonomije. Področje držav članic EU (Avstrija, Danska, Nemčija) je izbrano iz razloga, ker bi pri uvajanju prihodnjih sprememb na področju davka na nepremičnine v Sloveniji bilo smiselno upoštevati pozitivne izkušnje ter učenje iz napak, ki so se pri uvajanju davka na nepremičnine pojavile v omenjenih državah.
Ključne besede: premoženjski davki, davek na nepremičnine, lokalna skupnost, decentralizacija, lokalni prihodki, nepremičninske evidence, vrednotenje nepremičnin
Objavljeno v DKUM: 05.12.2013; Ogledov: 2829; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

76.
Davčne oaze in povezava z gospodarsko kriminaliteto : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sabina Dobravec, 2013, diplomsko delo

Opis: Davčne oaze so področja ali države, ki nimajo davčnih stopenj ter nudijo določeno stopnjo bančne in komercialne tajnosti. Posamezniki se tako izognejo davkom, ki bi jih navadno morali plačevati v pravnih sistemih z visokimi davki. Le-te predstavljajo davčno konkurenco ostalim državam, ki se ne štejejo pod davčne oaze in ki ne morejo preživeti brez pobiranja davkov. Pojem pa zaobsega tudi strani gospodarske kriminalitete, kot sta pranje denarja in davčne utaje. Prvi del diplomske naloge smo namenili opredelitvi davčnih oaz ter jih predstavili s strani različnih avtorjev. Opisali smo tudi zgodovino le teh - torej njihove začetke ter razvoj skozi čas, nadaljevali pa smo z vrstami davčnih oaz – torej, kako ter po katerih kriterijih se ločijo. Diplomsko delo smo nadaljevali s primerno izbiro davčnega raja in s tem povzeli glavne karakteristike, na podlagi katerih naj bi se posameznik odločil za izbiro določene davčne oaze. K temu pa smo dodali tudi prednosti in slabosti, ki jih davčne oaze predstavljajo. Zadnje poglavje diplomske naloge smo namenili zlorabam davčnih oaz ter njihovo povezavo z gospodarskim kriminalom. V to smo vključili pranje denarja ter davčne utaje.
Ključne besede: davki, davčne utaje, davčne oaze, pranje denarja, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2013; Ogledov: 1501; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (290,49 KB)

77.
Davčna morala in davčne utaje v Republiki Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Saša Petrovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Preračunljivost in iznajdljivost davkoplačevalcev je brezmejna. Na davkoplačevalce ne vplivajo niti visoko zagrožene kazni niti strog nadzor in možnost ujetja. Se pa je izkazalo, da je mogoče davkoplačevalce pravilno usmerjati z vplivanjem na njihovo davčno moralo. Etika je velikokrat enačena z pojmom morale, vendar pa pomeni etika osmišljanje morale oziroma filozofijo morale. Etika proučuje moralo, moralna vodila in moralno ravnanje. Pomeni znanost o moralnem delovanju in predstavlja teoretično podlago za odločanje. Morala je torej praksa, ki je v skladu s spoznanji etike (Tavčar, 1994). Odkar obstajajo davki obstaja problem izogibanja davčnim obveznostim in tudi boj zoper davčne dolžnike. Davkoplačevalci v skušnjavi utaje davka ocenjujejo morebitne koristi in tveganje. Na davčne utaje vpliva predvsem posameznikova stopnja davčne morale in davčne discipline. Še vedno pa velike preglavice raziskovalcem povzroča odgovor na vprašanje »willingness to pay«. Davčna morala, davčna disciplina, davčna mentaliteta in davčne utaje so pojmi, ki so med seboj tesno prepleteni in odvisni. Če je stopnja davčne morale visoka, je visoka tudi pripravljenost spoštovanja davčnih obveznosti-davčna disciplina. Večja kot je stopnja davčne morale, ki jo ima vsak posameznik, večja je tudi davčna mentaliteta družbe. Z večanjem stopnje davčne morale, discipline in mentalitete pa se znižuje število davčnih utaj.
Ključne besede: davki, davčna utaja, davčna morala, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.10.2013; Ogledov: 2590; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

78.
PRIMERJALNA ANALIZA DANSKEGA DAVKA NA NEPREMIČNINE S PREDLAGANIMI REŠITVAMI OBDAVČITVE NEPREMIČNIN V SLOVENIJI
Barbara Novak, 2013, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je davek na nepremičnine. Davek na nepremičnine je eden izmed najstarejših vrst davkov, ki ga poznajo številne države. Slovenija zaenkrat nima davka na nepremičnine, kot ga poznajo razvite države, čeprav ima različne oblike dajatev, ki imajo naravo davka na nepremičnine. Vendar je to področje precej nekonsistentno urejeno in povzroča številne anomalije v praksi. Z namenom urediti to področje in vpeljati davek na nepremičnine, ki bi bil primerljiv z rešitvami v razvitih državah, je bil v Sloveniji pripravljen Predlog Zakona o davku na nepremičnine. Osnova za vpeljavo takšnega davka pa so seveda urejene nepremičninske evidence. Nepremičninske evidence je Slovenija uspela vzpostaviti v preteklih nekaj letih, vendar pa zaenkrat še vedno ni uspela vpeljati davka na nepremičnine. Ker se je ob Predlogu Zakona o davku na nepremičnine pojavilo kar precej kritik in pomislekov, smo raziskali, kako je področje obdavčitve nepremičnin urejeno v razvitih državah. V povezavi s slovenskim predlogom davka na nepremičnine se je v strokovnih krogih pogosto kot zgled navajala Danska, zato smo v nalogi podrobneje analizirali, kako ima Danska urejeno področje obdavčitve nepremičnin. Analiza je pokazala, da obstajajo precejšnje specifike ureditve tega področja na Danskem, kar otežuje možnost neposredne primerjave področja obdavčitve nepremičnin na Danskem s predlaganim v Sloveniji.
Ključne besede: davčni sistem, premoženjski davki, davek na nepremičnine
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 2076; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

79.
PROST PRETOK BLAGA V EU
Betty Časar, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v Evropski uniji. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila izjemnega pomena pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes potrebna za njegovo pravilno delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo potrebno odpraviti vrsto ovir, ki so jih države članice vzpostavljale z namenom, da bi zaščitile domače gospodarstvo. V diplomskem delu se predvsem osredotočam na področje negativne integracije in izpostavim ukrepe institucij Evropske unije, ki so bili potrebni, da so bile odpravljene tako fiskalne kot tudi nefiskalne ovire prostemu pretoku blaga. Zaradi pomembne vloge Sodišča Evropske unije pa so v diplomskem delu prav tako izpostavljene najpomembnejše sodne odločbe Sodišča Evropske unije s področja prostega pretoka blaga. Prikazana so bistvena pravna načela in pravila, ki jih je izoblikovalo Sodišče Evropske unije z razlago zakonodaje, da bi zapolnilo morebitne pravne praznine in na ta način odpravilo vse omejitve prostemu pretoku blaga ter tako zagotovilo nemoteno delovanje notranjega trga.
Ključne besede: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska unija, carinska unija, carine, dajatve z enakim učinkom kot carine, notranji davki, količinske omejitve, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2013; Ogledov: 3680; Prenosov: 569
.pdf Celotno besedilo (266,28 KB)

80.
OBDAVČITEV DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V REPUBLIKI SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z EVROPSKO UNIJO
Viktorija Sršen, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu govorimo o obdavčitvi dejavnosti samostojnega podjetnika v Sloveniji v primerjavi z Evropsko unijo. Mnogi posamezniki v Sloveniji, ki imajo dobro poslovno idejo se odločijo za opravljanje podjetniške dejavnosti kot samostojni podjetniki, predvsem zaradi enostavne, hitre in brezplačne ustanovitve. Dohodnina je davek, ki obdavčuje dohodek fizičnih oseb, zato je z vidika prebivalstva zelo pomembno dobro poznavanje davčne zakonodaje. Večina davkoplačevalcev stremi k čim manjšemu plačilu davkov, kar lahko dosežejo s poznavanjem davčnih stopenj, davčnih olajšav, davčnih oprostitev. Davčne stopnje so pomembne tako z vidika davkoplačevalcev kot z vidika države. Za davkoplačevalce predstavljajo pomembno sredstvo za zmanjšanje davčne obveznosti, za državo pa predstavljajo pomembno sredstvo za doseganje političnih, ekonomskih in socialnih ciljev. Če je davčna stopnja nižja, pomeni večjo davčno konkurenčnost ter več tujih investicij, s tem pa višjo gospodarsko rast.
Ključne besede: dohodnina, samostojni podjetnik, davek od dohodka fizičnih oseb, davčni sistem, davki, davčna stopnja, davčna olajšava, davčne oaze, dvojna obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 10.07.2013; Ogledov: 1786; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (339,08 KB)

Iskanje izvedeno v 1.98 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici