| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 327
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
62.
63.
64.
65.
Večparametrski model ugotavljanja uspešnosti e-storitev na primeru e-dohodnine : magistrsko delo
Tamara Repnik, 2004, magistrsko delo

Opis: Večparametrski model ugotavljanja uspešnosti e-storitev na primeru e-dohodnine
Ključne besede: nova ekonomija, informacijska družba, informacijska tehnologija, Internet, elektronsko poslovanje, javna uprava, davčni sistemi, davki, dohodnina, uspešnost poslovanja, modeli, analiza
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1109; Prenosov: 176
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

66.
PREPOVED DISKRIMINATORNIH DAVČNIH NORM IN NJEN POMEN
Andrej Dežman, 2015, diplomsko delo

Opis: Predmet te diplomske naloge je prepoved diskriminatornih davčnih norm, ki jih predstavljajo, diskriminatorne carine, uvozne kvote in ukrepi z enakim učinkom ter diskriminatorni notranji davki. Naloga v prvem delu povzame zgodovinski razvoj ekonomske misli v zvezi z davčno diskriminacijo in razlogi zanjo, v drugem delu predstavi prepoved diskriminatornih davčnih norm ter poda analizo pomena prepovedi in postavi tezo, da je Prepoved diskriminatornih davčnih norm je civilizacijska pridobitev, ki prispeva tako k blaginji kakor k miru. Diskriminacija na omenjenem področju ima lahko namreč resne posledice tako na blaginjo v državi, kakor tudi na mednarodne odnose. Mogoče je celo dejati, da je vprašanje diskriminatornih davčnih norm, vprašanje vojne in miru.
Ključne besede: diskriminatorne norme, carine, davki, uvozne kvote, protekcionizem, liberalizem, blaginja, vojna, mir
Objavljeno v DKUM: 03.06.2015; Ogledov: 1764; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (914,65 KB)

67.
PRIMERJAVA PRAVNE UREDITVE DAVČNEGA SVETOVANJA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Igor Petrović, 2014, diplomsko delo

Opis: Področje davčnega svetovanja je v svetu različno pravno (ne)urejeno. Poznamo sisteme pravne ureditve, ki poklic davčnega svetovalca postavljajo ob bok odvetnika in notarja, v tako imenovano skupino svobodnih poklicev, njihovo delo pa je zakonsko urejeno in varovano. Po drugi strani pa imamo pravni sistem, ki pravno ne ureja področja davčnega svetovanja in ta poklic lahko opravlja vsak, ki meni, da je dovolj usposobljen oziroma da ima dovolj znanja za opravljanje takšnih storitev. Diplomsko delo obravnava dva popolnoma različna pravna sistema davčnega svetovanja, primerja urejenost poklica davčnega svetovalca, pogoje za opravljanje storitev davčnega svetovanja, kot tudi pravno podlago v obeh sistemih. Obravnavan je sistem popolne pravne urejenosti davčnega svetovanja v Avstriji in popolne pravne neurejenosti področja storitev davčnega svetovanja v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija področja davčnega svetovanja nima pravno urejenega s krovnim zakonom, ki bi ga v celoti urejal. Posledično so se pri nas ustanovila poklicna združenja, v katerih je članstvo prostovoljno in v okviru katerih se združujejo davčni svetovalci: - Sekcija preizkušenih davčnikov pri Slovenskem inštitutu za revizijo, - Sekcija davčnih svetovalcev pri Davčno izobraževalnem inštitutu in - Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije. Našteta poklicna združenja so področje davčnega svetovanja pri nas uredila v internih predpisih. Zaradi pomanjkanja krovne zakonodaje pa je vsako poklicno združenje uredilo področje davčnega svetovanja po svoje. Prav tako ne smemo pozabiti, da poklic davčnega svetovalca pri nas ni zaščiten in ga lahko opravlja vsak. Poleg tega je članstvo v poklicnih združenjih prostovoljno, davčnim svetovalcem, ki niso včlanjeni v nobeno od poklicnih združenj, pa se ni treba držati niti njihovih internih predpisov. Glede na preučene interne predpise združenj pri nas prihaja do neskladij pri: - vstopnih pravilih na trg davčno svetovalnih storitev, - pogojev glede zahtevane izobrazbe, - pogojev glede opravljanja strokovnega izpita za davčnega svetovalca, - pogojev glede zahtevanih delovnih izkušenj, - pogoje glede izdajanja in vzdrževanja licence za davčno svetovanje itd. Ker v Avstriji v celoti področje davčnega svetovanja urejajo v krovnem Zakonu o revidiranju, davčnem svetovanju in sorodnih dejavnostih, se zgoraj navedeni problemi pri njih ne pojavljajo. Ob primerjavi dveh popolnoma različnih pravnih ureditev davčnega svetovanja se pojavlja pomislek glede kakovosti opravljenih storitev. V diplomskem delu sem tako predstavil rezultate raziskave dr. Stanka Čokelca, ki govori o kakovosti opravljanja storitev davčnega svetovanja v povezavi z njegovo pravno ureditvijo. V zaključku diplomskega dela sem predstavil svoje predloge za izboljšavo oziroma vzpostavitev pravne ureditve na področju davčnega svetovanja v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: davčno svetovanje, davčni svetovalec, revidiranje, računovodstvo, davki, kakovost storitev, pravni sistem.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2014; Ogledov: 1737; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

68.
Pranje denarja preko davčnih oaz : diplomsko delo univerzitetnega študija
Mark Arzenšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno bralcem, ki jih zanima tematika pranja denarja in davčnih oaz. Namen je bil predstaviti pojme širši javnosti in izpostaviti problematiko. Raziskovali smo, ali se EU uspešno bori proti pojavu pranja denarja, zlasti preko davčnih oaz in če je pojav težko odkrivati.
Ključne besede: davki, davčne oaze, pranje denarja, kriminalitete belih ovratnikov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.11.2014; Ogledov: 1534; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (631,85 KB)

69.
DAVČNE OAZE IN OBDAVČITEV ŠPORTNIKOV
Alan Hočevar, 2014, diplomsko delo

Opis: Davčne oaze so države ali deli držav, ki nudijo za določene dejavnosti ničelne ali zelo nizke davčne obremenitve ter s tem postajajo neposredna davčna konkurenca za tradicionalne davčne sisteme. Zaradi vedno večjih davčnih obremenitev v Sloveniji, pa tudi širše, je v preteklih letih prihajalo do vedno bolj pogostih prenosov kapitala v davčne oaze, pri čemer pa gre za davčno gledano »spolzki teren« saj so lahko razlike v strogosti davčnih zakonodaj velike, prav tako pa se lahko pri prenosih dogajajo večje davčne utaje. Ta trend se je v Sloveniji s spremembami Zakona o davku od dohodka pravnih oseb in Zakona o dohodnini precej zmanjšal, saj so ukrepi postali strožji, pravila bolj definirana in nadzor nad prenosom kapitala poostren. Posebna skupina posameznikov, ki po vsem svetu selijo svoje premoženje v države davčnih oaz so poklicni športniki, predvsem na svetovnem nivoju uspešni posamezniki. Med njimi prav tako ne manjka Slovencev, ki jim status poklicnega športnika v Republiki Sloveniji v preteklosti ni predstavljal ugodnega davčnega okolja in spodbudnih mehanizmov. V nalogi z raziskavo dostopnih virov, analizo sprememb zakonodaje v Sloveniji in s primerjavo z drugimi državami ugotavljamo, da kljub ugodnejšemu davčnemu okolju v davčnih oazah zadnja leta zanimanje za prenos kapitala v te države med rezidenti Republike Slovenije upada. Ukrepi in direktive EU ter OECD zaradi strogosti in omejitev vplivajo na zmanjšanje zanimanja za prenos premoženja v države davčnih oaz. Nadalje ugotavljamo, da je slovenska zakonodaja za poklicne športnike, rezidente Republike Slovenije (ali tujce, ki bi to postali), relativno ugodna; zaradi sprememb glede načina obdavčevanja z normiranimi stroški se razmere izboljšujejo, zato se trend prenosa kapitala v države davčnih oaz manjša. Pri določenih poklicnih športnikih ostaja aktualen, vendar v mnogo manjši meri in specifično za tiste, ki so zares vrhunskega kova (s primerno visokimi dohodki) in katerih glavni vir dohodkov predstavljajo nagrade osvojenih turnirjev in tekmovanj. Razmere v poklicnem športu danes se v Sloveniji sicer zelo razlikujejo glede na športno panogo, prav tako se razlikujejo po kriteriju ali gre za individualni ali ekipni šport, zato bi bilo nujno analizirati situacijo na tem področju in sprejeti določene spremembe, ki bi pripomogle k razvoju športnikov in športa pri nas.
Ključne besede: davki, davčne oaze, športniki, zakonodaja v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 1580; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (548,27 KB)

70.
Indici davčnih utaj : magistrsko delo
Tomaž Zec, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri obravnavanju teme »indici davčnih utaj« je potrebno opredeliti dva pojma, in sicer davčne utaje in indic. Indic (lat. indicium) je (značilno, sumljivo) znamenje, dejstvo, okoliščina, po kateri sklepamo o čem, zlasti pa znamenja, okoliščine, po katerih se sklepa na storilca kaznivega dejanja (Verbinc, 1982). Indici in indicialne metode se tako uporabljajo v vseh segmentih preiskovanja, sicer ne toliko kot dokaz, ampak predvsem kot orientacijo in začetni sum v preiskovanju kaznivih dejanj. Davčna utaja je s pravnega vidika opredeljena kot vsako dejanje davčnega zavezanca, da davčnim ali drugim organom posreduje nepravilne ali nepopolne podatke ali davčni organ ne obvesti o davčno pomembnih zadevah ali pa protizakonito uporablja davčne označbe ali žige in zase ali za druge osebe pridobi neupravičene davčne ugodnosti. O davčni utaji govorimo tudi takrat, ko se davčni zavezanec na osnovi napačnih ali namerno izpuščenih navedb delno ali popolnoma izogne obveznostim (Čokelc, 2005). S pravnega vidika lahko dejanja davčnega zavezanca, ki jih počne, da bi zmanjšal davčno obveznost, delimo v tri skupine: izognitev davku, zaobidenje davka in utaja davka(Čokelc, 2007). Po ekonomski opredelitvi davčne utaje pa le-to definiramo kot zavestno odločitev za zmanjšanje davčne obveznosti. Pri tem se davčni zavezanec zaveda morebitnega pregona, ampak se na podlagi pozitivnih in negativnih učinkov odloči za utajo (Čokelc, 2005). Vsekakor predstavljajo indici pomemben faktor v preiskovanju davčnih utaj, predvsem kot indikator davčnih malverzacij, v nekaterih primerih pa lahko tudi kot dokaz. Sam način zaznavanja je odvisen od preiskovalca, njegovih izkušenj in znanja. Problem pa predstavlja prav zaznavanje ob poplavi novih pravnih subjektov, pojavnih oblik in učinka globalizacije. Stopna utajevanja je po mnenju preiskovalcev visoka, pri čemer se utajevanje po določenih segmentih obdavčitve razlikuje glede na stanje v gospodarstvu.
Ključne besede: davki, davčne utaje, davčna inšpekcija, gospodarska kriminaliteta, davčni vrtiljaki, indici, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.09.2014; Ogledov: 2012; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (576,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici