| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 327
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Problematika utaje davkov - študija primera Google : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nik Jenko, 2016, diplomsko delo

Opis: Utaja davkov že vrsto let pomeni veliko škodo za davčne proračune držav celega sveta. Davčne stopnje so v državah po svetu različne, zaradi česar prihaja do nepravilnosti pri plačevanju in utaj davkov. Nekatere države imajo ničelne ali minimalne davčne stopnje z namenom privabljanja tujega kapitala. Te države so znane kot davčne oaze. Utaje davkov, ki se dogajajo, pomenijo na eni strani intenzivnejše bogatenje nekaterih podjetij in posameznikov, po drugi strani pa država in njen javni sektor trpita pomanjkanje, posledično pa tudi prebivalstvo. V Bloombergovih poročilih je predstavljena tehnika izmikanja in utajevanja davkov s strani multinacionalnega tehnološkega podjetja Google. Google maksimizira dobiček s pretkano tehniko, ki je med pravniki znana kot metoda »dvojni Irec in nizozemski sendvič«, s katero izigrava davčne sisteme v Evropski uniji in Združenih državah Amerike, nato pa pošlje visoke vsote neobdavčenega ali minimalno obdavčenega denarja na Bermude. Ugotovili smo, da je davčno utajevanje možno zaradi slabega sodelovanja med davčnimi službami v območjih davčnih oaz z drugimi službami po svetu. Med njimi je tudi slaba izmenjava informacij. Kršitev tajnosti s strani bančnih ali davčnih uslužbencev v offshore območjih je strogo kaznovana. Evropska komisija je podala številna priporočila in dopolnitve zakonov, ki so ključnega pomena za učinkovit boj proti davčnemu utajevanju. Za nadaljevanje boja je ključno sodelovanje na globalni ravni, nujne so skupne operacije davčnih služb, učinkovitejši nadzor davčnih služb v državah in pomoč državam v razvoju pri vzpostavitvi učinkovitih davčnih služb in tehnični pomoči.
Ključne besede: izdelki, davki, davčne oaze, utaja davkov, preprečevanje, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1600; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (720,27 KB)

32.
Posebnosti združevanja denarnih sredstev z davčnega vidika v nekaterih evropskih državah in v Sloveniji
Tina Ajster, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi smo obravnavali enega izmed sistemov poslovanja z denarnimi sredstvi, to je združevanje denarnih sredstev, s katerim lahko skupine družb ustvarijo pomembne finančne prihranke. Osredotočili smo se na davčne ugodnosti in tveganja, ki lahko nastopijo ob vpeljavi takšnega sistema v skupini družb nastopijo. Seveda davčne posledice redkokdaj odvrnejo skupino družb od vzpostavitve sistema združevanja denarnih sredstev, saj so pri takšnih projektih na prvem mestu vedno poslovni cilji in uspehi, vendar pa lahko davčne posledice pomembno vplivajo na končno strukturo združevanja denarnih sredstev. Posledično je potrebno upoštevati davčne učinke pri vzpostavitvi združevanja denarnih sredstev, saj v nasprotnem primeru prihranki iz tega naslova morda ne bodo optimalni. V nalogi smo predstavili davčne učinke združevanja denarnih sredstev v nekaterih evropskih državah kot tudi v Sloveniji.
Ključne besede: združevanje denarnih sredstev, davčna zakonodaja, magistrska naloge, davki, povezane osebe, obresti
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1340; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (988,64 KB)

33.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI DRUŠTEV
Tadeja Kremzer Jenčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Društva oz. združenja so v zadnjih letih v civilni družbi v porastu. Večinoma jih v tujini uvrščajo med neprofitne in nevladne organizacije ali celo tretji sektor. Praviloma gre za pravne osebe zasebnega prava, kar v našem pravnem sistemu določa Zakon o društvih iz leta 2006 in tako pridobijo društva v našem pravnem sistemu lastnost pravne osebe z registracijo pri pristojni upravni enoti.
Ključne besede: Društva, davki, društva v javnem interesu, nevladne organizacije, neprofitne organizacije, tretji sektor, humanitarne organizacije, pridobitna in nepridobitna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1371; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

34.
Razlike v oceni davčne morale med slovenskimi podjetniki in njihovimi računovodji
Sabina Tomašević, 2016, diplomsko delo

Opis: Davkoplačevalci so vedno mnenja da so davki previsoki in zato iščejo razne načine da bi se jim izognili oziroma da bi zmanjšali davčno obveznost. Država pobira različne davke ampak najbolj priljubljen za utajo je davek na dodano vrednost. Izpolnjevanje davčnih obveznosti je odvisno od davčne morale. Davčna morala je opredeljena kot notranja pripravljenost davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo v skladu s predpisi. Ali jih dejansko izpolnjujejo v skladu s predpisi ali ne je odvisno od veliko različnih dejavnikov. Poleg tega, dejavniki vplivajo na vsakega posameznika različno. V naši diplomski nalogi smo izmerili davčno moralo davčnim zavezancem in oceno primerjali z oceno njihovih računovodij. Ker je plačevanje davkov delikatna tema o kateri zavezanci ne govorijo radi in ker smo želeli čim bolj resnične podatke smo se merjenja lotili iz različnih vidikov. Podatke ki smo jih dobili s pomočjo anket smo primerjali z zbranimi finančnimi podatki in ugotovili razlike v oceni.
Ključne besede: davki, davčni zavezanec, davčna morala, davčni sistem, davčna utaja
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 1065; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (883,50 KB)

35.
UPRAVLJANJE DAVKA NA NEPREMIČNINE S POUDARKOM NA VREDNOTENJU NEPREMIČNIN
Boris Munišič, 2016, magistrsko delo

Opis: Sedanja zakonska ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih občutijo tako davkoplačevalci, kot tudi izvajalci upravljalsko administrativnih funkcij. Nepremično premoženje fizičnih oseb je v Sloveniji trenutno obdavčeno z dvema dajatvama, tako z davkom od premoženja in z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Takšna ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja vodi v neenako obravnavo davčnih zavezancev, fizičnih in pravnih oseb, hkrati pa zaradi možnosti dvojne obremenitve fizičnih oseb in oprostitve dajatev za pravne osebe, izredno povečanega administrativnega dela na tem področju. Obravnavana sistema obdavčenja nepremičnega premoženja sta zastarela in zato potrebna temeljite prenove, v smislu številnih sodobnih zakonskih rešitev, ki jih uporabljajo v razvitih državah sveta. Irski sistem davka na rezidenčne nepremičnine je primer sodobno zasnovanega davčnega sistema davka na nepremično premoženje. Na osnovi analiz magistrskega dela lahko zaključimo, da je obstoječi sistem dajatev na nepremičnine neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen novim lastniškim razmerjem. Vzroke analiziranega stanja obstoječega sistema lahko razčlenimo na glavne skupine, iz katerih izhaja: - različno obravnavanje davčnih zavezancev, - neenotne metode določanja davčne osnove, - izračuni ocenjene vrednosti nepremičnin so administrativne narave, - preveliko število izjem in olajšav, - dve vrsti dajatev, ki jih uvrščamo med nepremičninske dajatve. Zakonodajna ureditev področja obdavčenja nepremičnega premoženja v Sloveniji z davkom od premoženja določa številne oprostitve in olajšave, kar posledično pomeni, da davek od premoženja plačuje razmeroma majhen delež Slovencev. Takšne zakonodajne opredelitve že v osnovi izgrajujejo model nesistemskega obdavčenja nepremičnin, torej nepravičen in netransparenten model. Pri takšni obravnavi davčnih zavezancev in glede na veliko vidnost premoženjskega davka, je še posebej pomembna natančna določitev postopkov za določanje davčne osnove za odmero dajatev, kar je predmet raziskave tega magistrskega dela. S tem smo natančno opredelili obravnavano problematiko področja analize, saj je določanje ocenjene vrednosti po mnenju mnogih priznanih strokovnjakov najtežje opravilo v sistemu izvajanja davka na nepremično premoženje.
Ključne besede: davek na nepremičnine, premoženjski davki, tržna vrednost, upravljanje davka, stanovanjske nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, IAAO, evidentiranje nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, Slovenija, Irska, množično vrednotenje nepremičnin, individualno vrednotenje nepremičnin, tržni model vrednotenja nepremičnin
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1447; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

36.
IZHODNO OBDAVČENJE - DOPUSTNI OKVIRI OBDAVČITVE MIGRACIJ IN PRENOSA PREMOŽENJA ZNOTRAJ EU
Jerica Dolšak Van Rijnsoever, 2016, magistrsko delo

Opis: Številne države obdavčujejo latentne kapitalske dobičke, ki nastanejo na njenem območju, pa v času davčne emigracije še niso realizirani. Davčna obveznost nastane na podlagi domneve o odsvojitvi premoženja v trenutku pred izgubo davčnega rezidentstva oziroma pred prenosom sredstva v drugo državo. Države članice EU se v omejenem obsegu s sklepanjem mednarodnih davčnih konvencij ter s spoštovanjem prava EU odpovedujejo svoji suvereni pravici do pobiranja ali predpisovanja davčnih obveznosti. Vzorčna davčna konvencija OECD dodeljuje pravico do obdavčitve kapitalskih dobičkov državi, kjer je davčni zavezanec rezident v času odsvojitve kapitala. Pri tem si avtorji različno razlagajo vsebino pojma »odtujitev premoženja«. Številni avtorji zagovarjajo, da se domnevna odsvojitev lahko razlaga kot »odtujitev« v smislu 13(5) člena Vzorčne davčne konvencije OECD ter da izhodno obdavčenje ne pomeni prekoračitev sklenjenih mednarodnih davčnih pogodb. V izogib dvomom o pravilni interpretaciji navedenih mednarodnih pogodb nekatere države že v mednarodni davčni pogodbi nedvomno določajo pravice do obdavčitve z izhodnim davkom. Izhodno obdavčenje predstavlja omejitev svobodi ustanavljanja (49. člen PDEU), ki pa je opravičljiva iz razloga v javnem interesu, to je pravice do obdavčitve dohodka, nastalega na območju države članice. Ukrepi za zagotovitev izhodnega obdavčenja morajo biti sorazmerni glede na opravičljiv cilj, ki ga zasledujejo. Tako se posamezniku lahko naložijo izhodni davki, vendar le z odlogom plačila davka do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov. Pri določanju davčne obveznosti se upoštevajo bodoča zmanjšanja vrednosti kapitala, če se le-ta ne upoštevajo v državi imigracije. Gospodarska družba mora imeti možnost izbire med takojšnjim plačilom davka ali odlogom oziroma obročnim odplačilom davčne obveznosti. Za odobritev odloga se lahko v primeru izkazanega tveganja za neplačilo davka zahteva zavarovanje. Prav tako se lahko v času odloga davčna obveznost obrestuje. Izhodni davki so v skladu s pravom EU in mednarodnim davčnim pravom. Predstavljajo pravično razdelitev davčne obveznosti med državami glede na kraj nastanka obdavčljivega dohodka. Slovenski davčni sistem možnosti obdavčitve latentnih kapitalskih dobičkov ob emigracijah posameznikov ali družb ne ureja. Izjema je obdavčitev skritih rezerv pri čezmejnih združitvah ali delitvah, v kolikor niso podani pogoji za odlog. Menim, da je glede na načelo davčne teritorialnosti in razvoj prava EU tud v Sloveniji smiselno uvesti izhodno obdavčenje.
Ključne besede: Izhodni davki, emigracija, imigracija, čezmejni prenos statutarnega sedeža družbe, čezmejni prenos sredstev, Vzorčna davčna konvencija OECD, vrednotenje sredstev po tržni vrednosti, izogibanje davkom, davčna teritorialnost.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1272; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

37.
Pomen in dejavniki učinkovite izterjave davčnih dolgov
Tomaž Lešnik, Davorin Kračun, Timotej Jagrič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku obravnavamo problematiko pobiranja davčnih dolgov, pri čemer se osredotočamo na pomen učinkovitosti davčne izterjave v širšem kontekstu realizacije javnofinančnih prihodkov in na dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost davčne izterjave. V empiričnem delu prispevka je testiran preprost ekonometrični model, s katerim na primeru Slovenije ugotavljamo pomen učinkovite davčne izterjave v povezavi s pobiranjem javnofinančnih prihodkov. Rezultati modela pokažejo, da na pobrane prihodke kot odvisno spremenljivko vpliva makroekonomsko okolje, pobrani prihodki iz preteklega obdobja, kot statistično značilen pa se prav tako izkaže delež izterjanega dolga v terjanem dolgu. V razpravi izpostavljamo dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost davčne izvršbe.
Ključne besede: davki, izterjava, dolgovi, javne finance, prihodek
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1594; Prenosov: 58
URL Povezava na celotno besedilo

38.
Davčno svetovanje
Stanko Čokelc, Majda Kokotec-Novak, 2013, znanstvena monografija

Ključne besede: davki, obdavčenje, organizacija poslovanja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1054; Prenosov: 75
URL Povezava na celotno besedilo

39.
40.
PRIMERLJIVOST IZBRANIH DAVČNIH OAZ V RAZMERJU DO REPUBLIKE SLOVENIJE
Petar Šalipur, 2015, diplomsko delo

Opis: V času gospodarske globalizacije in vzpostavitve globalnega trga imajo davčne oaze pomembno vlogo v svetovni ekonomiji. Delo diplomskega seminarja obravnava delovanje davčnih oaz, davčno okolje v Sloveniji ter njegovo primerljivost z izbranimi davčnimi oazami. Glavni namen je tako analizirati davčne sisteme konkretnih jurisdikcij in ugotoviti, katere so glavne razlike, ki obdavčitev v določeni davčni oazi naredijo privlačnejše od obdavčitve v Sloveniji in zaradi česar se kapital seli v tujino. Najprej predstavimo, kaj davčne oaze sploh so in kakšen vpliv imajo na svetovno ekonomijo, sledi predstavitev slovenskega davčnega okolja, kjer se omejimo na davek od dohodka pravnih oseb, nato pa analiziramo še davčne sisteme izbranih jurisdikcij.
Ključne besede: davčne oaze, off-shore poslovanje, davki, Ciper, Švica, Nizozemska, Monako, Hongkong, Kajmanski otoki
Objavljeno v DKUM: 30.11.2015; Ogledov: 1204; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici