| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 327
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Reformele impozitului pe venit personal ca un avantaj competitiv
Vita Jagrič, Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, Tanja Markovič-Hribernik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: În acest document, scoatem la iveală caracteristici ale impozitării venitului personal în Slovenia şi câteva reforme timpurii asupra ei. Reformele impozitelor propuse au aceleaşi origine ca şi în oricare altă economie dezvoltată – pierderea avantajelor competitive ale economiei. Noi prezentăm procesul de reformă a sistemului de impozite în Slovenia aşa cum a avut loc în ultimii ani. De asemenea, analizăm rezultatele simulării noastre pe diferite scenarii ale impozitării venitului personal în Slovenia. În sfârşit, în secţiunea finală, vom examina rezultatele reformelor introduse şi ne vom prezenta viziunea critică.
Ključne besede: davki, osebni dohodek, davek od dohodka, obdavčenje, reforme, davčna politika, davčni sistemi, uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, konkurenčnost, prednost, Slovenija, fiskalna politika, finance, ekonomske analize, kritika, rezultati
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 1124; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (348,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

22.
Kapitalski dobiček pri razpolaganju z nepremičninami
Maja Salmič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Razpolaganja z nepremičninami so po trenutno veljavni pravni ureditvi, tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah, podvržena določeni davčni obravnavi. Pojem nepremičnine je enak pojmu zemljišča oziroma zemljiške parcele, kot jo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo. Osrednja stvarna pravica, ki jo ima neka oseba na nepremičnini, je lastninska pravica. Ta pravica daje imetniku pravico posedovati stvar, jo rabiti in uživati ter z njo razpolagati. Z nepremičninami oziroma z lastninsko pravico na nepremičninah je mogoče razpolagati popolno ali omejeno, vendar v obeh primerih ne preko meja lastnikovih upravičenj (nemo plus iuris ad alium transfere potest, quam ipse haberet). Trg nepremičnin v Sloveniji je reguliran s strani države, tudi po davčni plati, saj nepremičnine predstavljajo dobrino, ki je zaradi njenega pomena ni mogoče oziroma je država ne želi prepustiti zgolj zakonitostim ponudbe in povpraševanja, ampak želi njihov promet nadzorovati oziroma vsaj usmerjati. Razpolaganje z nepremičninami je (med drugim) podvrženo tudi obdavčitvi z davkom na kapitalski dobiček. Kapitalski dobiček je dobiček, ki je (morebiti) dosežen z odsvojitvijo kapitala. V slovenskem pravnem sistemu predstavlja kapitalski dobiček razliko med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in njegovo vrednostjo ob pridobitvi. Med kapital, od katerega se ugotavlja kapitalski dobiček, med drugim štejemo tudi nepremičnine. Za celovit pregled obdavčitve kapitalskih dobičkov, doseženih pri razpolaganju z nepremičninami, je uvodoma v nalogi podana opredelitev pojma nepremičnine ter analiza možnih načinov razpolaganja z nepremičninami. V nadaljevanju je poudarek na davčni obravnavi kapitalskega dobička, ki je (morebiti) dosežen pri razpolaganju z nepremičninami (opredelitev davčne osnove, določitev časa obdavčitve, izračun višine davka, obravnava neobdavčljivih dobičkov in oprostitev, možnost odloga ugotavljanja davčne obveznosti, postopek odmere davka). Predstavljen je tudi primerjalno-pravni prikaz ureditve obdavčitve kapitalskih dobičkov, doseženih pri razpolaganju z nepremičninami, v nekaterih evropskih državah.
Ključne besede: davčno pravo, nepremičnina, razpolaganje z nepremičninami, davki, kapitalski dobiček, obdavčitev kapitalskega dobička
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 1220; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

23.
DAVČNA DISKRIMINACIJA RABLJENIH VOZIL V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Mihael Javornik Leskovar, 2016, diplomsko delo

Opis: Danes je mobilnost pomemben del našega življenja. Kako daleč smo prišli – od tega, da nam je bila vožnja z vlakom nekakšen luksuz in obred, do tega, da nam je vsakodnevna vožnja z avtomobilom nekaj tako samoumevnega, da je že skoraj nadležna. V zadnjih sto letih smo prešli s potovanja s konjem do vožnje z avtomobili, letali in ladjami. Včasih nas je pri mobilnosti omejevala tehnologija, danes pa očitno birokracija. Zato najprej pojasnjujem, kateri predpisi so pomembni za obdavčitev rabljenih vozil v Evropski uniji, katere članica je tudi Slovenija. Med predpise, ki urejajo to področje, spada predvsem 110. člen PDEU, pomembna je tudi Direktiva 83/182/EGS, najbolj pa ga ureja sodna praksa Sodišča Evropske unije. Nato je pojasnjeno, kakšne oblike davkov poznamo pri vozilih, kdaj pride do davčne diskriminacije uvoženih rabljenih vozil in kakšne oblike teh poznamo. Hkrati so povzete težave zaradi davčne diskriminacije rabljenih vozil v novih državah članicah Evropske unije. Te se pojavijo v državah članicah, ko zakonodajni organi svoje nacionalne davčne zakonodaje ne uskladijo s pravom Evropske unije. Do neskladnosti pride, ko z davkom ob prvi registraciji vozila plačnik davka plača večjo vsoto davka za rabljeno vozilo, uvoženo iz druge države članice, kot pa ga v nakupni ceni vsebuje enakovrstno domače rabljeno vozilo. Do tega pa prihaja zato, ker to področje na ravni Evropske unije še ni ustrezno urejeno. Evropska komisija je sicer podala predloga dveh direktiv, s katerima bi to uredila, vendar nista bila sprejeta, in sicer zato, ker med državami članicami ni ustreznega konsenza, po drugi strani pa zaradi premajhne moči Evropske unije na vplivanje na zakonodajo držav članic. Podrobno so obravnavana opozorila, ki so pravna sredstva Evropske komisije, s katerimi opomni državo članico na neskladje njenega nacionalnega prava s pravom Evropske unije. Poleg opozoril je obravnavana tudi sodna praksa Sodišča Evropske unije s tega področja. Zaradi pomanjkanja konkretnih zakonodajnih aktov Evropske unije sodna praksa zagotavlja smernice, na katere se lahko oziroma se morajo opreti države članice, da ne uvedejo katerega od davkov, ki se ga izračuna na podlagi diskriminatorne davčne stopnje ali osnove. V zaključku pa so podane moje osebne rešitve za zmanjšanje ali celo odpravo davčne diskriminacije rabljenih vozil v državah članicah Evropske unije. Te pa se navezujejo predvsem na predlog Direktive Evropske komisije iz leta 2005 in na večjo povezanost ter moč poseganja Evropske unije na področje nacionalne zakonodaje. Seveda pa v obratni smeri enakovredno urejanje politike Evropske unije s strani vseh držav članic Evropske unije.
Ključne besede: davčna diskriminacija, rabljena vozila, Evropska unija, Sodišče EU, prosti pretok blaga, diskriminatorna zakonodaja, zakonodaja EU, registracija rabljenih vozil, oblika davkov za vozila ob prvi registraciji, vrste obdavčitve pri vozilih, kdaj pride do davčne diskriminacije, oblike davčne diskriminacijepredhodno odločanje Sodišča EU v zvezi z diskriminatorno obdavčitvijo rabljenih vozil, utemeljenost okoljevarstvenega vidika za višjo obdavčitev rabljenih vozil, opozorila Evropske komisije zaradi neskladnosti nacionalne zakonodaje o obdavčitvi z zakonodajo EU, rešitve za davčno diskriminacijo rabljenih vozil, razlogi za davčno diskriminacijo, progresivni in proporcionalni davki, 110. člen PDEU
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2289; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

24.
DAVČNE OAZE
Staša Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčnim oazam se v zadnjih letih namenja veliko pozornosti. Pred nekaj meseci so razvpiti Panamski dokumenti razkrili podrobnosti o skritih finančnih poslih podjetnikov, svetovnih politikov, javnih uradnikov, zvezdnikov in mnogih drugih, ki so poslovali v davčnih oazah. Ker imajo davčne oaze v medijih po navadi bolj ali manj negativen prizvok, predvsem kot pralnice denarja, sem se odločila na zadevo pogledati z vidika podjetnika in biti pozorna tudi na mnoge prednosti davčnih oaz. Cilj diplomske naloge je predstaviti kaj so davčne oaze, kje le-te so, katere so njihove značilnosti, predstaviti vzroke nastanka davčnih oaz in kako so se razvijale skozi zgodovino. Cilj je tudi ugotoviti kako poteka poslovanje v njih ter prikazati prednosti in slabosti tega poslovanja. Najprej je predstavljena zgodovina in razvoj davčnih oaz. Temu sledijo opredeljene glavne značilnosti davčnih oaz in njihova opredelitev. Nato so opisane vrste davčnih oaz, glede na davke, in predstavimo kateri so njeni glavni uporabniki. Sledijo navedene prednosti in slabosti davčnih oaz ter opisano poslovanje v davčnih oazah in dva primera iz prakse. Zatem namenjamo pozornost najpomembnejšim dejavnikom pri izbiri davčne oaze in predstavimo, katere so trenutno najboljše davčne oaze na svetu. Za konec, primerjamo Slovenijo in njeno davčno ureditev z davčnimi oazami ter predstavimo nekaj predlogov za prihodnost.
Ključne besede: davčne oaze, offshore center, nizki davki, Švica, Kajmanski otoki, Apple
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2752; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (989,62 KB)

25.
PREGLED SANKCIJ NA PODROČJU ZATAJITEV FINANČNIH OBVEZNOSTI V IZBRANIH DRŽAVAH
Monika Strauss, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišče diplomskega projekta so davki. Države z davki izpolnjujejo fiskalne, socialne in ekonomske cilje. S plačevanjem davkov omogočamo obstoj in razvoj države, z njimi pa imajo davkoplačevalci obveznosti in tudi privilegije. Zaradi visokih davčnih stopenj in različnih drugih razlogov pride do zatajitev finančnih obveznosti, s katerimi se srečujemo povsod po svetu. Razlikujemo med zakonsko dovoljenim in zakonsko nedovoljenim neplačevanjem davkov. Pri zakonsko nedovoljenem plačevanju davkov obveznosti gre za nepravilno oziroma kaznivo dejanje davkoplačevalcev, ki ostaja dalj časa neodkrito. Zakonsko nedovoljenim zatajitvam finančnih obveznosti sledijo sankcije. V vsaki državi obstajajo razni zakoni, zakoniki ali druge uredbe, ki urejajo to področje. Osrednji problem diplomskega seminarja so razlike v sankcijah, ki za zatajitve finančnih obveznosti obstajajo v različnih državah. V diplomskem projektu opredeljujemo pojem zatajitev finančnih dejavnikov, metode zatajitve finančnih obveznosti in dejavnike, ki vplivajo na pogostost zatajitve. Osredotočamo se na sankcioniranje zatajitev finančnih obveznosti v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Nemčija in Amerika.
Ključne besede: davki, zatajitev finančnih obveznosti, vplivni dejavniki, sankcije, davčno kaznivo dejanje
Objavljeno v DKUM: 28.11.2016; Ogledov: 1553; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

26.
Vpliv davčne politike na OVE in energetsko trajnost v Sloveniji in izbranih Evropskih državah
Hermina Ternovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Stanje okolja v Evropi in svetu se hitro poslabšuje. Človek s svojo dejavnostjo povečuje potrebo po naravnih virih in s tem breme na okolje. Naravni viri se trošijo z zaskrbljujočo hitrostjo, še posebej v državah v razvoju, ne da bi tudi pospeševali njihov razvoj. Zaloge fosilnih goriv, še posebej nafte, se zmanjšujejo, vendar cene ne odražajo tega stanja. Odvisnost razvitih držav od fosilnih goriv se kaže v mednarodnih napetostih in konfliktih. Trenutni način netrajnostne proizvodnje in potrošnje, katerega značilnosti sta hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, je nesprejemljiv. Razvite države izkoriščajo vire in s tem vplivajo na podnebje in okolje do takšne mere, da ostaja le malo prostora za trajnostno in nujno rast držav v razvoju. Čeprav zaznavamo napredek na nekaterih področjih, vidimo tudi resne okoljske probleme, za katere rešitev še ni na vidiku. Podnebje se spreminja in vedno več je dokazov, da mnoge poplave in ekstremni vremenski pojavi, ki smo jim priča vplivajo na trg, ki ga vodijo nepravilno oblikovane cene Resničnih stroškov izrabe okolja ne plačujemo. Trošimo in proizvajamo, kot da so zemeljske danosti neomejene in zastonj. Stroške rabe okolja preprosto puščamo prihodnjim generacijam in prebivalcem drugih (revnejših) delov sveta. Cene na današnjem trgu so izkrivljene, kar daje trgu nepravilne signale. V tržno orientiranih gospodarstvih cene izdelkov in blaga vsebujejo stroške proizvodnje, vendar načeloma ne vsebujejo stroškov okoljskih škod in vplivov na zdravje. Te škode ekonomisti imenujejo »eksterni stroški«. Tržna ekonomija ne internalizira eksternih stroškov. Večina okoljskih stroškov se šteje za eksterne in plačani so s strani davkoplačevalcev, ali pa sploh niso plačani. Večinoma se akumulirajo v obliki degradacije okolja in tako bremenijo prihodnje generacije. Težavne so tudi določene subvencije, ki so škodljive okolju. Subvencije v energetiki v EU so bile ocenjene na 27 milijard evrov na leto. Cene so nadalje izkrivljene s splošnimi davki. Okoljski davki v Evropi dosegajo 7% BDP, medtem ko prispevki za socialno varnost predstavljajo 35% BDP. Skupaj z drugimi davki, kot npr. DDV, davki na plače in dobiček, pokrivajo približno 85% vseh evropskih davčnih prihodkov. Trenutno v Evropski uniji, katere dva najbolj pereča problema sta brezposelnost in degradacija okolja, davčni sistem in sistem državnih pomoči negativno vplivata na zaposlenost in podpirata zlorabo naravnih virov. Z drugimi besedami, obdavčujemo ekonomske pluse namesto ekonomskih minusov. Izkrivljeni signali trga o ceni naravnih virov stimulirajo netrajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Skrajni čas je, da se to stanje spremeni. Učinkovita zelena javnofinančna reforma bi postavila vse stvari na pravo mesto. Zelena javnofinančna reforma Reforma javnofinančnega sistema v smeri, ki bi stimulirala vzdržno obnašanje tako proizvajalcev kot potrošnikov, je ena od pogosto navajenih rešitev za zgoraj opisane izzive degradacije okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene javnofinančne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih obremenitev iz dela na naravne vire in z reformo politike subvencioniranja. Izraz zelena javnofinančna reforma se torej uporablja za reformo, ki vsebuje prenos davčnega bremena iz davkov na delo na davke na okolje, t.j. na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih substanc in izdelkov. Reforma obenem vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij in drugih spremljajočih ukrepov. S pomočjo zelene javnofinančne reforme je mogoče spremeniti smer razvoja v razvoj, ki upošteva načela trajnostnega razvoja oziroma postaviti temelje za tržno delovanje v smeri trajnostnega razvoja. V zadnjih letih smo bili priča nastajanju razmer zaradi globalnega segrevanja ozračja. Kupi odloženih odpadkov so vedno večji, okoljski mediji, kot so voda, zrak in tla, pa vse bolj onesnaženi z različnimi substancami. Vse to ima posledično škodljive vplive tudi na zdravje ljudi.
Ključne besede: obnovljivi viri električne energije, trajnostni razvoj, davek, davčna reforma, zeleni davki, Nemčija, Danska, Nizozemska, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1889; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

27.
DAVČNE IN DRUGE FINANČNE SPODBUDE V REPUBLIKI SLOVENIJI NA PODROČJU ZEMELJSKEGA PLINA KOT GORIVA V PROMETU
Tina Štrukelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Zemeljski plin ni nova vrsta pogonskega goriva v prometu, saj se uporablja v prometu že dalj časa, pri čemer je statistično gledano njegova uporaba na slovenskih tleh praktično zanemarljiva. V magistrski nalogi je analizirana trenutna pravna ureditev v Sloveniji, ki kaže, da slovensko okolje ne spodbuja uporabe zemeljskega plina kot pogonskega goriva v prometu. V pravni ureditvi ni zaslediti vidnejših in učinkovitejših davčnih in drugih finančnih spodbud, ki bi neposredno, same zase, ali v souporabi z drugimi pravnimi normami, stimulativno vplivale ali na investitorja v infrastrukturo za polnjenje goriva ali na uporabnika vozil na zemeljski plin kot glavna udeleženca na omenjenem trgu v Sloveniji. Zemeljski plin se kot gorivo v potniškem cestnem prometu uporablja večinoma v plinastem stanju (CNG oz. SZP), v tovornem cestnem promet pa tudi v tekočem stanju (LNG oz. UZP). Sodi med alternativna goriva, za katera velja, da manj onesnažujejo okolje. Ker sodi promet med večje onesnaževalce okolja, je bila zaradi blažitve njegovih negativnih vplivov na okolje na ravni Evropske Unije sprejeta tudi Direktiva 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, katere namen je pospešiti razmah trga z alternativnimi gorivi. Direktiva nalaga državam članicam (in tako tudi Sloveniji), da morajo v letu 2016 sprejeti nacionalne okvire politike z opredelitvijo državnih ciljev in podpornih ukrepov za razvoj trga, povezanega z alternativnimi gorivi. Tako bo Slovenija morala preučiti tudi potrebo po spodbujanju uporabe zemeljskega plina kot pogonskega goriva v prometu, in sicer nedvomno zaradi obveznosti prenosa Direktive 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, nadalje pa morda tudi v luči izpolnjevanja prevzetih nacionalnih okolijskih ciljev. Pri preučevanju ustreznosti različnih davčnih in drugih finančnih spodbud pa bo treba upoštevati tudi pravila o državnih pomočeh. Prav tako so v nalogi predstavljene tuje prakse in teorije, ki bi jih lahko uporabili pri oblikovanju optimalnih državnih politik. V sklepnem delu je v nalogi predstavljen nabor možnih davčnih in drugih finančnih spodbud, ki bi jih bilo mogoče umestiti v slovenski pravni red.
Ključne besede: davčne spodbude, finančne spodbude, alternativna goriva, CNG, okolijski davki, državne pomoči
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1269; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

28.
DAVČNA UTAJA, DAVČNO OPTIMIRANJE NA PRIMERU DAVKA NA DODANO VREDNOST
Michele Kovač, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bom predstavil povezavo med davki, davčno utajo in davčnim optimiranjem? Izogibanje (izmikanje) plačilu davka oz. zakonita davčna evazija je izraz, s katerim se označujejo dopustna ravnanja davčnih zavezancev, namenjena zmanjševanju njihove davčne obveznosti, s katerimi se dejansko ne kršijo zakonske določbe, so pa ta dejanja po svoji naravi v nasprotju z duhom ali namenom zakona in zato nesprejemljiva in vedno tudi nelegitimna. Nezakonita davčna evazija pomeni namerno, nedopustno in nezakonito davčno utajo, kjer davčna obveznost ni plačana oziroma sploh ni ugotovljena, zato ker davčni zavezanec ni upošteval in spoštoval določbe davčnega prava.
Ključne besede: Davki, davčna utaja, davčno optimiranje, davek na dodano vrednost
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1829; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

29.
DAVČNA MORALA SLOVENSKIH MALIH IN MIKRO PODJETIJ
Simona Mlinar, 2016, diplomsko delo

Opis: Plačevanje davkov je privilegij davkoplačevalcev in države, saj ravno davki so nujno potrebni za delovanje države. V delu ugotavljamo ali davčni zavezanci prilagajo svoje davčne osnove.
Ključne besede: slovenska mala in mikro podjetja, davki, računovodska etika, obdavčenje, optimiranje, stroški, prihodki, zbiranje podatkov, kvantitativne metode
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 1062; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

30.
OKOLJSKI DAVKI Z VIDIKA EVROPSKIH TRENDOV
Brigita Kušar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene problematike nekaterih okoljskih davkov z negativnim učinkom na okolje pri nas, kar se kaže predvsem v tem, da nekatere okoljske dajatve predstavljajo okolju škodljive subvencije, bodisi da ni razloga za plačevanje le-teh ali pa imajo nesorazmerno določene enote obremenitve okolja, ali pa se zbrana sredstva iz okoljskih dajatev ne porabljajo za namen, zaradi katerih je dajatev uvedena. Za ohranitev gospodarskih dejavnosti so velikokrat potrebne finančne pomoči države. Te subvencije lahko v večji meri predstavljajo škodljive učinke na okolje. Predstavljeni so ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja okolja pri nas, predvsem odprave subvencij v prometu, energetiki in kmetijstvu. Zelena javnofinančna reforma deluje po sistemu, da se davki na stvari, ki jih družba ceni, zmanjšujejo, davki na stvari, ki jih družba ne mara pa večajo, njen glavni cilj je predvsem zmanjšanje negativnih učinkov na okolje, ki pa največkrat ne predstavljajo zadostnega ukrepa za zmanjševanje onesnaževanja.
Ključne besede: okoljski davki, okolju škodljive subvencije in njihovi učinki, ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja, zelena javnofinančna reforma
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1432; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici