| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 327
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Davčna problematika transfernih cen : diplomsko delo
Alen Planinšec, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje transfernih cen je že dlje časa predmet mnogih vprašanj. Gre za davčnopravno področje, ki je kljub (ali ravno zaradi) kompleksnosti nedoločeno. Ker so transferne cene občutljiva tema za mnoge davčne zavezance, bi morala biti tudi tozadevna področna zakonodaja jasna in razumljiva, vendar ni. Osnovno vprašanje predstavlja varnost davčnih zavezancev, ki želijo zagotovilo, da so zadostno dokazali spoštovanje tržnega principa. Navedene so tudi značilnosti obdavčitve nadzorovane tuje družbe, ki je novost v slovenski davčni zakonodaji.
Ključne besede: transferne cene, neodvisno tržno načelo, davčni obračun, davki, obdavčitev, nadzorovana tuja družba, davčno izogibanje
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 2114; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (608,95 KB)

12.
Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetij
Tatjana Svažič, 2019, magistrsko delo

Opis: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Ključne besede: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1428; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

13.
Utaja davkov v nogometu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Klemen Knavs, 2018, diplomsko delo

Opis: Nogomet je v zadnjih letih postal globalno eden izmed najbolj priljubljenih športov na svetu kar pa prinaša tako dobre kot tudi slabe stvari. Prihaja namreč do zlorab, oziroma negativizma v temu športu, ki ga posledično postavlja v slabo luč. Obenem je priljubljenost tega športa tako velika, da se mnoge deviantnosti, pogosto spregleda. Ena od oblik delinkventnega vedenja je tudi utaja davkov s strani nogometnih igralcev, trenerjev in managerjev. Namen diplomskega dela je predstaviti resnost in stanje problema. V Sloveniji tovrstni pojav ni razširjen. To smo preverili s poizvedovanjem pri Nogometni zvezi Slovenije, pri Policiji in pri Finančni upravi Republike Slovenije ter s pomočjo intervjuja z osebo, ki je davčni strokovnjak in nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije. Čeprav mediji pogosto trdijo, da je pri nas ogromno korupcije in da živimo v nepošteni državi, lahko rečemo, da naši športniki redno poravnavajo svoje obveznosti do države. Policija in Finančna uprava Republike Slovenije namreč nimata zabeleženega nobenega primera utaje davkov v nogometu oz. v katerem koli drugem športu pri nas. Zaradi razširjenosti in škodljivosti tovrstnega pojava v nogometu po svetu in dejstvu, da to počno tudi znani ljudje, ki so marsikomu za vzgled, je potrebno ljudi opozoriti na škodo, ki jo tovrstno vedenje povzroča.
Ključne besede: diplomske naloge, davki, utaja davkov, nogomet, denar, pohlep
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1163; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (565,30 KB)

14.
Davčne oaze in obdavčitev poklicnih športnikov
Alan Hočevar, 2018, magistrsko delo

Opis: Zadnja leta medije polnijo članki in prispevki o velikih davčnih utajah najbolj znanih profesionalnih športnikov, kot sta Cristiano Ronaldo in Lionel Messi. Zaradi aktualnosti teme v javnosti smo se odločili, da raziščemo razloge in načine, kako se profesionalni športniki izogibajo plačilu visokih davkov. Profesionalni športniki se zaradi visokih davkov znajdejo v najvišjem dohodninskem razredu, zaradi česar so njihovi dohodki obdavčeni po najvišjih stopnjah. Med drugim je bilo ugotovljeno, da se profesionalni športniki problematike visokih davkov lahko lotijo na dva načina. En način je, da davčno rezidentstvo prijavijo v državi z nizkimi davčnimi stopnjami. To je način, ki je uporaben za profesionalne športnike, ki se ukvarjajo z individualnimi športi, saj niso kot npr. nogometaši vezani na državo kluba, za katerega igrajo, ampak lahko trenirajo sami (brez sotekmovalcev), kjerkoli na svetu. Drug način, ki se ga poslužujejo (in je sedaj tudi medijsko odmeven) je odvajanje dela svojega dohodka na davčne oaze. Tega načina se večinoma poslužujejo športniki ekipnih športov, saj so zaradi izbranega športa vezani na svoje soigralce in tako tudi na klub, za katerega igrajo. Da bi preverili, koliko lahko športniki profitirajo z odvajanjem dela dohodka na davčne oaze, smo se lotili primerjave obdavčitve v državah s tradicionalnim davčnim sistemom in jih primerjali z obdavčitvami v davčnih oazah. Izračuni naše raziskave so pokazali, da je obdavčitev v davčnih oazah nižja kot obdavčitev v državah s tradicionalnim davčnim sistemom. Zaradi tega se športnikom, ki se ukvarjajo z individualnimi športi in športnikom, ki se ukvarjajo z ekipnimi športi, splača, da del svojega dohodka odvajajo na davčne oaze. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da države s tradicionalnim davčnim sistemom, kljub višjim davčnim stopnjam, športnikom nudijo številne druge ugodnosti, ki pa se nanašajo predvsem na njihovo življenje po končani profesionalni karieri. Te ugodnosti so numerično težko merljive, so pa velikokrat razlog prijave (ohranitve) davčnega rezidentstva v državah s tradicionalnim davčnim sistemom.
Ključne besede: Davki, davčni sistem, davčne oaze, obdavčitev profesionalnih športnikov, utaja davkov
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1382; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (798,15 KB)

15.
Financiranje sistema zdravstvenega varstva na temelju solidarnosti in socialne pravičnosti
Špela Klemenčič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter hkrati zaradi omejevanja javne porabe zaradi finančne krize, ki je prizadela Evropo po letu 2008, se (javni) sistemi zdravstvenega varstva v mnogih državah na svetu soočajo z velikimi finančnimi negotovostmi, ki imajo pomemben vpliv na doseženo raven dostopnosti in kakovost zdravstvenih storitev (Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, 2006). Številni sistemi ne uspejo zajeziti rasti stroškov, finančni pritiski pa vse bolj otežujejo zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva v posameznih državah v Evropi in izven njenih meja (EK, 2011). V Sloveniji se že od nastopa globalne ekonomske krize soočamo z velikimi negotovostmi ne zgolj na področju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja in razvoja. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti v državi, pogoste odmike je zaslediti v obstoječi regulativi, z vidika finančne vzdržnosti javnih sistemov in obstoja sistema blaginje pa je vse prej kot ugodna tudi demografska struktura in napovedi za prihodnost. V nalogi smo predstavili trenutno stanje in gibanje trendov posameznih postavk, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem zadostnih in stabilnih virov financiranja sistema zdravstvenega varstva (javni in zasebni viri financiranja, davki in socialni prispevki) ter v okviru le-teh proučili obseg solidarnosti in socialne pravičnosti. Na osnovi teoretičnih spoznanj, primerjalnih podatkov, kvalitativne analize in matematičnih izračunov smo v zaključnem delu naloge ocenili vpliv trenutne ureditve na izbrane kazalnike solidarnosti in socialne pravičnosti (to so univerzalen dostop, progresivnost in proporcionalnost, pokritost za osnovno košarico pravic, stopnja delitve stroškov različnih družbenih skupin v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, višina premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, delež neposrednih plačil iz žepa) ter nakazali možnosti nadaljnjega razvoja. Financiranje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji ni pravično in vpliva na zmanjšanje načela solidarnosti. Breme financiranja sistema prevzema predvsem aktivna populacija, obstoječa ureditev ob predpostavki demografskih sprememb pa tudi ne zagotavlja finančne vzdržnosti sistema na dolgi rok. Kljub trenutnim fiskalnim omejitvam, je nujno potrebno pretehtati javne prihodke in znotraj le-teh iskati stabilne vire za financiranje sistema zdravstvenega varstva, ki bodo zadostili predvsem zdravstvenim potrebam prebivalstva kot tudi številnim drugim zahtevam v sistemu in izven njega. Da bi zagotovili solidarnost in socialno pravičnost na ravni zbiranja sredstev za financiranje sistema zdravstvenega varstva so potrebne usklajene politike na vseh ključnih področjih družbenega delovanja in razvoja kot tudi usklajeno delovanje vseh ključnih funkcij znotraj sistema zdravstvenega varstva, ki so medsebojno povezane in soodvisne. Dostopnost do učinkovitih zdravstvenih storitev in zaščita pred zdravstvenimi in/ali dohodkovnimi šoki se lahko uresničuje zgolj s sodelovanjem in podporo, skrbno načrtovanimi procesi in aktivnostmi, visoko pokritostjo za definiran obseg storitev (standard, obseg in cene zdravstvenih storitev bi morale biti regulirane) ter transparentno in odgovorno rabo sredstev na vseh nivojih delovanja (razdelitev sredstev glede na dejanski obseg opravljenih storitev z upoštevanjem nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo). Zgolj na tak način lahko spodbujamo enakost in pravičnost v sistemu ter izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk, ki je pomemben dejavnik blaginje in osrednji cilj družbenega razvoja.
Ključne besede: sistemi zdravstvenega varstva, sheme financiranja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davki, izdatki iz žepa
Objavljeno v DKUM: 12.11.2018; Ogledov: 1654; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

16.
Izogibanje dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Laura Ornik, 2018, diplomsko delo

Opis: V vsaki državi veljajo zakoni, ki urejajo davke. Davki so z vidika države pomemben prihodek za državo oz. za njen proračun in so namenjeni zadovoljevanju potreb. Z vstopom držav v Evropsko unijo se je odprl prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. S tem se je povečevala tudi možnost tako za gospodarske kot za fizične osebe, da so zavezani za plačilo istovrstnega davka v več državah. Začel se je pojavljati problem dvojnega obdavčevanja, ki pa so ga države začele reševati s podpisom konvencij oz. sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Gre za mednarodne pogodbe, s katerimi dve državi natančno določita, kaj lahko obdavči katera od njiju, in tako dosežeta pošteno razmerje med njunimi davčnimi prihodki. Državi se morata dogovoriti tudi o medsebojnem izmenjavanju informacij in s tem preprečiti davčne utaje. V diplomskem delu se osredotočimo na razumevanje pojma dvojnega obdavčevanja in razumevanje uporabe sporazumov o izogibanju le-tega. Najprej predstavimo pojem in vrste dvojnega obdavčevanja ter razkrijemo vzrok, zakaj se dvojno obdavčevanje sploh pojavi. Predstavimo možnost izogibanja dvojnega obdavčevanja z uporabo sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Osredotočimo se predvsem na Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki ga proučimo tudi na primeru podjetja, ki posluje v Sloveniji in na Hrvaškem.
Ključne besede: davki, dvojno obdavčevanje, sporazum, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 07.11.2018; Ogledov: 1522; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (857,30 KB)

17.
Internalizacija eksternih učinkov
Ervin Maurič, 2009, strokovni članek

Ključne besede: internalizacija, eksterni učinki, onesnaževanje, emisije, dajatve, davki
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1054; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (52,25 KB)

18.
Obseg izpada davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz
Maja Janežič, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo se na podlagi analize dosedanjih znanstvenih spoznanj ukvarja s problemom delovanja davčnih oaz in posledic, ki iz tega sledijo – izpostavljen je izpad davčnih prihodkov. Začetna opredelitev davčnega sistema, davčnih oaz in strategij davčnega izogibanja v davčnih oazah daje osnovo za nadaljnjo razpravo o globalnih posledicah. Izpad davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz je predstavljen kot najbolj viden in izmerljiv problem, opredeljen posebej za Združene države Amerike, države v razvoju ter Evropsko unijo. Dosedanje visoke ocene obsega izpada davčnih prihodkov na omenjenih območjih so zaradi oteženega raziskovanja sicer predstavljene kot nenatančne, vendar nedvomno obstoječe. V pričujočem delu so nadalje predstavljene še druge negativne posledice delovanja davčnih oaz – globalna kriza, dohodkovna neenakost in anomija.
Ključne besede: Davčne oaze, davki, davčni sistem, korporacije, davčno načrtovanje, davčni prihodki, globalizacija, neoliberalizem.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2017; Ogledov: 1766; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

19.
Prenos lastninske pravice na nepremičninah s pregledom aktualne sodne prakse
Vanessa Maksimovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Prenos lastninske pravice na nepremičninah s pregledom aktualne sodne prakse obravnava način in potek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, pri čemer so izpostavljene predpostavke veljavnega prenosa lastninske pravice, na katere je potrebno biti pri prometu z nepremičninami izredno pozoren. V magistrskem delu sem na kratko opredelila pomen lastninske pravice in pojasnila, kdo ima razpolagalno sposobnost za prenos lastninske pravice, kako je z dobrovernostjo pridobitelja ter kako doseči učinek absolutnosti. Opisala sem postopek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, z opredelitvijo najpogostejših pravnih poslov, ki predstavljajo pravno podlago za njen prenos. Poudarjen je pomen zakonitih predkupnih pravic, ki so določene bodisi z namenom varstva javnega ali zasebnega interesa ter pojasnjene posledice neupoštevanja le-teh. Upoštevaje, da je prenos lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla povezan tudi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, sem v magistrskem delu predstavila tudi davke, s katerimi je promet z nepremičninami obdavčen in opredelila davčne zavezance, primere, ki so oproščeni plačila davka, ter davčne osnove in davčne stopnje. Nenazadnje sta v magistrskem delu opredeljena vloga notarja ter postopek vpisa prenosa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zaradi posebne ureditve sem v magistrskem delu pojasnila posebnosti prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi, nepremičninami na zavarovalnem območju, nepremičninami, ki imajo lastnost kulturne dediščine, ter vodnimi zemljišči. Teoretični del magistrskega dela je sproti podkrepljen s sodno prakso.
Ključne besede: lastninska pravica, promet z nepremičninami, davki, kmetijska zemljišča, gozdovi, vodna zemljišča, nepremičnine z lastnostjo kulturne dediščine, nepremičnine na zavarovalnem območju, zemljiška knjiga, notar, zakonita predkupna pravica
Objavljeno v DKUM: 12.09.2017; Ogledov: 1559; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

20.
Mednarodno sodelovanje davčnih organov pri izmenjavi informacij
Polona Klenovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Globalizacija je proces, v katerem se svet povezuje v celoto in vzpostavlja mednarodni trg, na katerem se preko državnih meja kapital in blago prelivata prosto. Davčne utaje in izogibanje davkom ovirajo državo pri pobiranju davkov in izvajanju politike. Boj proti davčnim utajam zahteva celostno postopanje na ravni posameznika, na nacionalni ravni, ravni Evropske Unije in globalni ravni. Nacionalni organi so primorani k sodelovanju in izmenjavi informacij, saj davčne goljufije in neizpolnjevanje davčnih obveznosti predstavljajo resen problem v slovenskem finančnem in gospodarskem okolju. Ugotovila sem, da so izmenjani podatki za posamezno državo koristni le, če ta sodeluje z drugimi državami, seveda na veljavni pravni podlagi. Slovenska ureditev je ustrezna in sledi avtomatični izmenjavi informacij kot novemu globalnemu standardu. Verjamem, da bo Slovenija tudi vnaprej v koraku s časom in se bo hitro odzivala na morebitne spremembe.
Ključne besede: globalizacija, avtomatična izmenjava informacij, enoten standard poročanja, OECD model, davčne oaze, FURS, sodelovanje, davki
Objavljeno v DKUM: 04.08.2017; Ogledov: 1125; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (997,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici