| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Kanaliziranje finančnih sredstev v davčne oaze
Rok Guček, 2019, diplomsko delo

Opis: Davčne oaze so države z veliko stopnjo tajnosti, ki imajo ugodne ali ničelne davčne obremenitve za tuja podjetja. V sami medsebojni konkurenci se odločajo za razvoj na posameznih področjih. V davčne oaze se steka ogromno finančnih sredstev, ki so lahko pridobljena na legalen ali kriminalen način. Tako se tudi v Slovenji srečujemo s pojavom transakcij v davčne oaze. Čeprav je Slovenija ena od najbolj varnih držav, se srečujemo s kriminaliteto belih ovratnikov in utajo davkov. Zato je bil namen diplomske naloge v teoretičnem delu predstaviti osnovne pojme, vezane na davčno oazo, vrste davčnih oaz in samo njihovo zlorabo. Cilj v empiričnem delu je bil ugotoviti, ali se posamezniki in podjetja odločajo za prenos finančnih sredstev v davčne oaze, da bi se izognili plačevanju davkov. Zanimalo nas je tudi, kakšni so ukrepi Slovenije v boju proti davčnim oazam in utaji davkov. Ugotovili smo, da je večina transakciji, ki so izvedene v davčne oaze, izpeljana zaradi izogibanja plačevanju davkov. Ugotovili smo tudi, da je slovenska zakonodaja v boju proti davčnim oazam dobra, saj smo po mednarodni oceni ena najbolj varnih in transparentnih držav. Vendar smo mnenja, da ne glede na slednji podatek, potrebujemo konstantno izvajanje inšpekcijskih nadzorov, sprememb v zakonodaji in sankcioniranje kršitev.
Ključne besede: diplomske naloge, davek, davčne oaze, podjetja offshore, davčna zakonodaja
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 280; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (542,73 KB)

2.
Pranje denarja preko davčnih oaz in slamnatih podjetij
Gregor Nestorov, 2019, diplomsko delo

Opis: Pranje denarja je kaznivo dejanje, kjer se skuša premoženje, ki je pridobljeno s predhodnim kaznivim dejanjem, prikazati, kot da je pridobljeno na zakonit način. Od pojava tega kaznivega dejanja do danes, so se oblike izvršitvenih ravnanj nenehno spreminjale. V zadnjem času so v zvezi s pranjem denarja še posebej aktualne davčne oaze in slamnata podjetja. V začetku diplomskega dela je podrobneje predstavljen institut pranja denarja, značilnosti in vrste davčnih oaz ter slamnata podjetja. Kaznivo dejanje pranja denarja predstavlja vse večji in resnejši problem. Število teh kaznivih dejanj iz leta v leto narašča. Po celotnem svetu naj bi se pretakalo že na stotine milijard evrov umazanega denarja. Takšni strmi rasti je pripomogla svetovna globalizacija in na splošno modernizacija delovanja družbe. Prvi korak k zajezitvi razmaha te vrste organiziranega kriminala predstavlja ustrezna inkriminacija tega kaznivega dejanja v nacionalnem pravnem redu. V tretjem poglavju je predstavljena pravna ureditev pranja denarja v slovenski zakonodaji in nekaterih drugih evropskih državah ter v Evropski uniji, ki stremi k poenotenju prava na tem področju. Za uspešen boj proti pranju denarja so poleg ustrezne inkriminacije potrebni tudi drugi ukrepi, ki zajemajo delovanje nacionalnih organov ter povezovanje posameznih držav v mednarodne institucije, specializirane za boj proti pranju denarja. V drugi polovici diplomske naloge je tako predstavljen Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja ter nekatere izmed najvidnejših mednarodnih institucij, ki delujejo na tem področju. Kljub načeloma dobri inkriminaciji pranja denarja v Kazenskem zakoniku in drugih pravnih aktih, ki vključujejo tudi modernejša izvršitvena ravnanja, prihaja v pravni teoriji do nekaterih dilem v zvezi s tem kaznivim dejanjem. Pri razrešitvi teh vprašanj imajo odločilno vlogo sodišča, ki s svojimi sodbami postavljajo pravne standarde pri interpretaciji posameznih zakonskih določb. V zadnjem poglavju diplomskega dela je analizirano delovanje slovenskega pravosodja, prav tako pa so predstavljeni tudi nekateri primeri oziroma ugotovitve iz sodne prakse.
Ključne besede: kaznivo dejanje, pranje denarja, slamnata podjetja, davčne oaze, Urad
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 752; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (508,43 KB)

3.
Davčne oaze in obdavčitev poklicnih športnikov
Alan Hočevar, 2018, magistrsko delo

Opis: Zadnja leta medije polnijo članki in prispevki o velikih davčnih utajah najbolj znanih profesionalnih športnikov, kot sta Cristiano Ronaldo in Lionel Messi. Zaradi aktualnosti teme v javnosti smo se odločili, da raziščemo razloge in načine, kako se profesionalni športniki izogibajo plačilu visokih davkov. Profesionalni športniki se zaradi visokih davkov znajdejo v najvišjem dohodninskem razredu, zaradi česar so njihovi dohodki obdavčeni po najvišjih stopnjah. Med drugim je bilo ugotovljeno, da se profesionalni športniki problematike visokih davkov lahko lotijo na dva načina. En način je, da davčno rezidentstvo prijavijo v državi z nizkimi davčnimi stopnjami. To je način, ki je uporaben za profesionalne športnike, ki se ukvarjajo z individualnimi športi, saj niso kot npr. nogometaši vezani na državo kluba, za katerega igrajo, ampak lahko trenirajo sami (brez sotekmovalcev), kjerkoli na svetu. Drug način, ki se ga poslužujejo (in je sedaj tudi medijsko odmeven) je odvajanje dela svojega dohodka na davčne oaze. Tega načina se večinoma poslužujejo športniki ekipnih športov, saj so zaradi izbranega športa vezani na svoje soigralce in tako tudi na klub, za katerega igrajo. Da bi preverili, koliko lahko športniki profitirajo z odvajanjem dela dohodka na davčne oaze, smo se lotili primerjave obdavčitve v državah s tradicionalnim davčnim sistemom in jih primerjali z obdavčitvami v davčnih oazah. Izračuni naše raziskave so pokazali, da je obdavčitev v davčnih oazah nižja kot obdavčitev v državah s tradicionalnim davčnim sistemom. Zaradi tega se športnikom, ki se ukvarjajo z individualnimi športi in športnikom, ki se ukvarjajo z ekipnimi športi, splača, da del svojega dohodka odvajajo na davčne oaze. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da države s tradicionalnim davčnim sistemom, kljub višjim davčnim stopnjam, športnikom nudijo številne druge ugodnosti, ki pa se nanašajo predvsem na njihovo življenje po končani profesionalni karieri. Te ugodnosti so numerično težko merljive, so pa velikokrat razlog prijave (ohranitve) davčnega rezidentstva v državah s tradicionalnim davčnim sistemom.
Ključne besede: Davki, davčni sistem, davčne oaze, obdavčitev profesionalnih športnikov, utaja davkov
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 478; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (798,15 KB)

4.
Davčne oaze, davčna konkurenca in izpad davčnih prihodkov
Gregor Vrhovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se na podlagi analize znanstvene in strokovne literature ukvarja z analizo metod izkoriščanja davčnih ugodnosti v davčnih oazah s strani pravnih in fizičnih oseb ter z družbenimi stroški takšnega delovanja. Študija primera davčnega izogibanja korporacije Google je služila namenu konkretizacije omenjene analize. Davčne oaze so v delu sicer obravnavane v kontekstu širšega fenomena mednarodne davčne konkurence. Na koncu delo preuči še ukrepe mednarodnih organizacij proti negativnim učinkom davčnih oaz. Ugotovljeno je, da izkoriščanje možnosti davčnih ugodnosti, ki jih nudijo davčne oaze vodi v izpad davčnih prihodkov - po poročilu OECD je davčno izogibanja preko davčnih oaz zgolj v letu 2014 povzročilo od 140 do 200 milijard velik izpad davčnih prihodkov tudi na globalni ravni. Nakazan je tudi vpliv takšnega delovanja na povečanje ekonomske neenakosti in revščine. Ugotovljeno je, da krepitev mednarodne davčne konkurence oblikuje t.i. »davčno dirko proti dnu«. Nadalje, ugotovljeno je, da ukrepi na področju boja proti škodljivim vplivom davčnih oaz niso dovolj učinkoviti. Ključen razlog za njihovo neučinkovitost je, da delujejo v skladu s trenutnim mednarodnim davčnim sistemom in ga ne spreminjajo v zadostni meri. Ugotovljeno namreč je, da je potrebna temeljita sprememba obstoječega mednarodnega davčnega sistema, saj ta več ni primeren za sedanje globalno-ekonomske razmere.
Ključne besede: davčne oaze, mednarodna davčna konkurenca, »davčna dirka proti dnu«, izpad davčnih prihodkov, Google, mednarodni davčni sistem, globalizacija.
Objavljeno: 19.06.2018; Ogledov: 557; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

5.
Obseg izpada davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz
Maja Janežič, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo se na podlagi analize dosedanjih znanstvenih spoznanj ukvarja s problemom delovanja davčnih oaz in posledic, ki iz tega sledijo – izpostavljen je izpad davčnih prihodkov. Začetna opredelitev davčnega sistema, davčnih oaz in strategij davčnega izogibanja v davčnih oazah daje osnovo za nadaljnjo razpravo o globalnih posledicah. Izpad davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz je predstavljen kot najbolj viden in izmerljiv problem, opredeljen posebej za Združene države Amerike, države v razvoju ter Evropsko unijo. Dosedanje visoke ocene obsega izpada davčnih prihodkov na omenjenih območjih so zaradi oteženega raziskovanja sicer predstavljene kot nenatančne, vendar nedvomno obstoječe. V pričujočem delu so nadalje predstavljene še druge negativne posledice delovanja davčnih oaz – globalna kriza, dohodkovna neenakost in anomija.
Ključne besede: Davčne oaze, davki, davčni sistem, korporacije, davčno načrtovanje, davčni prihodki, globalizacija, neoliberalizem.
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 914; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
Mednarodno sodelovanje davčnih organov pri izmenjavi informacij
Polona Klenovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Globalizacija je proces, v katerem se svet povezuje v celoto in vzpostavlja mednarodni trg, na katerem se preko državnih meja kapital in blago prelivata prosto. Davčne utaje in izogibanje davkom ovirajo državo pri pobiranju davkov in izvajanju politike. Boj proti davčnim utajam zahteva celostno postopanje na ravni posameznika, na nacionalni ravni, ravni Evropske Unije in globalni ravni. Nacionalni organi so primorani k sodelovanju in izmenjavi informacij, saj davčne goljufije in neizpolnjevanje davčnih obveznosti predstavljajo resen problem v slovenskem finančnem in gospodarskem okolju. Ugotovila sem, da so izmenjani podatki za posamezno državo koristni le, če ta sodeluje z drugimi državami, seveda na veljavni pravni podlagi. Slovenska ureditev je ustrezna in sledi avtomatični izmenjavi informacij kot novemu globalnemu standardu. Verjamem, da bo Slovenija tudi vnaprej v koraku s časom in se bo hitro odzivala na morebitne spremembe.
Ključne besede: globalizacija, avtomatična izmenjava informacij, enoten standard poročanja, OECD model, davčne oaze, FURS, sodelovanje, davki
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 582; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (997,13 KB)

7.
DAVČNE OAZE
Staša Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčnim oazam se v zadnjih letih namenja veliko pozornosti. Pred nekaj meseci so razvpiti Panamski dokumenti razkrili podrobnosti o skritih finančnih poslih podjetnikov, svetovnih politikov, javnih uradnikov, zvezdnikov in mnogih drugih, ki so poslovali v davčnih oazah. Ker imajo davčne oaze v medijih po navadi bolj ali manj negativen prizvok, predvsem kot pralnice denarja, sem se odločila na zadevo pogledati z vidika podjetnika in biti pozorna tudi na mnoge prednosti davčnih oaz. Cilj diplomske naloge je predstaviti kaj so davčne oaze, kje le-te so, katere so njihove značilnosti, predstaviti vzroke nastanka davčnih oaz in kako so se razvijale skozi zgodovino. Cilj je tudi ugotoviti kako poteka poslovanje v njih ter prikazati prednosti in slabosti tega poslovanja. Najprej je predstavljena zgodovina in razvoj davčnih oaz. Temu sledijo opredeljene glavne značilnosti davčnih oaz in njihova opredelitev. Nato so opisane vrste davčnih oaz, glede na davke, in predstavimo kateri so njeni glavni uporabniki. Sledijo navedene prednosti in slabosti davčnih oaz ter opisano poslovanje v davčnih oazah in dva primera iz prakse. Zatem namenjamo pozornost najpomembnejšim dejavnikom pri izbiri davčne oaze in predstavimo, katere so trenutno najboljše davčne oaze na svetu. Za konec, primerjamo Slovenijo in njeno davčno ureditev z davčnimi oazami ter predstavimo nekaj predlogov za prihodnost.
Ključne besede: davčne oaze, offshore center, nizki davki, Švica, Kajmanski otoki, Apple
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1400; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (989,62 KB)

8.
Problematika utaje davkov - študija primera Google
Nik Jenko, 2016, diplomsko delo

Opis: Utaja davkov že vrsto let pomeni veliko škodo za davčne proračune držav celega sveta. Davčne stopnje so v državah po svetu različne, zaradi česar prihaja do nepravilnosti pri plačevanju in utaj davkov. Nekatere države imajo ničelne ali minimalne davčne stopnje z namenom privabljanja tujega kapitala. Te države so znane kot davčne oaze. Utaje davkov, ki se dogajajo, pomenijo na eni strani intenzivnejše bogatenje nekaterih podjetij in posameznikov, po drugi strani pa država in njen javni sektor trpita pomanjkanje, posledično pa tudi prebivalstvo. V Bloombergovih poročilih je predstavljena tehnika izmikanja in utajevanja davkov s strani multinacionalnega tehnološkega podjetja Google. Google maksimizira dobiček s pretkano tehniko, ki je med pravniki znana kot metoda »dvojni Irec in nizozemski sendvič«, s katero izigrava davčne sisteme v Evropski uniji in Združenih državah Amerike, nato pa pošlje visoke vsote neobdavčenega ali minimalno obdavčenega denarja na Bermude. Ugotovili smo, da je davčno utajevanje možno zaradi slabega sodelovanja med davčnimi službami v območjih davčnih oaz z drugimi službami po svetu. Med njimi je tudi slaba izmenjava informacij. Kršitev tajnosti s strani bančnih ali davčnih uslužbencev v offshore območjih je strogo kaznovana. Evropska komisija je podala številna priporočila in dopolnitve zakonov, ki so ključnega pomena za učinkovit boj proti davčnemu utajevanju. Za nadaljevanje boja je ključno sodelovanje na globalni ravni, nujne so skupne operacije davčnih služb, učinkovitejši nadzor davčnih služb v državah in pomoč državam v razvoju pri vzpostavitvi učinkovitih davčnih služb in tehnični pomoči.
Ključne besede: izdelki, davki, davčne oaze, utaja davkov, preprečevanje, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 887; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (720,27 KB)

9.
MEDNARODNI UKREPI IN SPORAZUMI V BOJU PROTI BANČNI TAJNOSTI
Marko Urošević, 2016, magistrsko delo

Opis: Konec prejšnjega tisočletja so se začele številne mednarodne aktivnosti in iniciative, ki so iskale rešitev za težavo glede netransparentnosti podatkov v globalnem pogledu, konkretneje težavo, ki izhaja iz varovanja zaupnih bančnih podatkov. Varovanje bančnih podatkov, kot eden izmed pogojev za opredelitev tajnih jurisdikcij, je tesno povezano z davčno utajo, zato je bančna tajnost ena izmed aktualnejših tem v boju proti finančnemu kriminalu. Globalni razvoj omogoča enostaven pretok kapitala izven države rezidentstva davčnih zavezancev, s tem pa onemogoči učinkovit finančni nadzor. Posledica tega je, da velika količina denarja ostane neobdavčena, kar še poglablja problem v času gospodarske krize in po njej. Bančna tajnost je problem, ki zahteva usklajeno ravnanje na nacionalni ravni, ravni Evropske unije in globalni ravni. S sodelovanjem Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bil v zadnjih letih v boju proti varovanju bančnih podatkov storjen velik napredek, skupaj z Združenimi državami Amerike pa jim pripisujemo največ zaslug, da je avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih postala nov globalni standard. Za lažje razumevanje instituta bančne tajnosti bo v prvi vrsti predstavljeno, kakšen način varovanja bančnih podatkov poznamo v Sloveniji in v katerih primerih lahko pride do razkritja zaupnih bančnih podatkov, ki veljajo za bančno tajnost. Razen specifičnih določb o varovanju zaupnih bančnih podatkov so izpostavljene tudi izjeme, kdaj lahko pride do razkritja bančnih podatkov in kdo ter na kakšen način lahko dostopa do njih. Bančna tajnost ni absolutna kategorija in varovanje zaupnih bančnih podatkov ne more prikrivati morebitnih kršitev zakonskih obveznosti, ki jih preiskujejo drugi pristojni organi. Kljub temu, da zakonodaja ne sme dopuščati nikakršnega dvoma glede pristojnosti in dostopa do bančnih podatkov s strani drugih organov, smo bili priča določeni meri nejasnosti pri razkritju bančnih podatkov, ki bo obravnavana v nalogi. Slovenska zakonodaja, ki ureja varovanje zaupnih bančnih podatkov, ne vpliva na (ne)transparentnost podatkov v kontekstu mednarodne izmenjave informacij, saj je prilagojena izvajanju mednarodne izmenjave bančnih podatkov, ki se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov in evropskega pravega reda. Za primer nasprotja tranparentnosti podatkov v okviru mednarodne izmenjave informacij smo izpostavili primer Švice in Kajmanskih otokov. Švica je država, za katero velja sinonim bančne tajnosti in varovanja podatkov, ki izhajajo iz zaupnega razmerja med banko in njenimi komitenti. Ne glede na to, da je Švica skozi leta popuščala mednarodnemu pritisku in pristala k podpisu mednarodnih sporazumov, ki opredeljujejo mednarodno izmenjavo informacij, je praviloma ohranila anonimnost njenih bančnih komitentov skozi določene posebnosti, ki močno vplivajo na učinkovitost izvajanja sporazumov. Kajmanski otoki po drugi strani veljajo za eno izmed davčnih oaz, ki je poznano kot čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva v Karibskem otočju. Otočja, ki sicer spadajo pod britansko krono, so relativno neodvisna od Združenega kraljestva in imajo svoj pravni sistem ter sodno, zakonodajno in izvršilno vejo oblasti. Za razliko od razvitih offshore finančnih centrov, kot je Švica, davčne oaze predstavljajo drug problem pri mednarodni izmenjavi podatkov. Takšne države ne poznajo in ne pobirajo davka od dohodka, kapitalskih dobičkov, dobička pravnih oseb ali drugih davkov, zato pogosto tudi nimajo informacij, ki so predmet izmenjave po mednarodnih sporazumih o izmenjavi informacij za davčne namene. Kljub temu, da slovenska zakonodaja strmi k odpravi bančne tajnosti, smo lahko priča okrnjeni učinkovitosti pri izvajanju davčnih postopkov in preiskovanju kaznivih dejanj na podlagi prejetih informacij. Informacije, ki se izmenjujejo na podlagi sporazumov in evropskih direktiv, so praviloma uporabne le za davčne zadeve, kar pomeni, da jih ni mogoče uporabiti za preiskovanje...
Ključne besede: bančna tajnost, mednarodna izmenjava informacij, tajne jurisdikcije, davčne oaze, enoten standard poročanja, OECD Model, davčne utaje,
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 993; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

10.
OBRAVNAVA DAVČNIH OAZ V DRŽAVAH EU
Mateja Ošlak, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčna oaza ima mnogo definicij in opisov, vsem pa je skupno, da gre za območje kjer se za dohodke, dobičke in premoženje ne zaračunava davkov ali pa je njihova davčna stopnja bistveno nižja kot v večini drugih držav. Slovenija tako kot davčne oaze oz. območja z nižjo obdavčitvijo imenuje vse države, ki imajo obdavčitev dobičkov nižjo od 12,5 %. Izraz davčna oaza nekateri viri poimenujejo tudi davčni raji, offshore centri, offshore finančna središča itd. Že skozi zgodovino se je izkazalo, da davčne oaze so obstajale, obstajajo in bodo obstajale kar ima seveda vpliv na globalni ravni. Poznamo več vrst davčnih oaz, kakor tudi delitev po raznovrstnih kriterijih. Obstoj teh oaz pa ima seveda tako pozitivne kot negativne vplive na matično državo kot tudi samo davčno oazo. Obstoj davčnih oaz pa žal ni samo legitimne narave ampak se pojavljajo tudi vse pogostejše zlorabe v smislu davčne utaje in pranja denarja. Podrobneje se je naredila tudi primerjava med obdavčitvijo na Cipru, Lihtenštajnu in Luksemburgu, ki veljajo za priljubljeno davčno oazo in Slovenijo, katera pa žal sega v sam vrh vezano na obdavčitev. Ravno zaradi visokih obdavčitev na vseh področjih, se Slovenija sooča z begom in prenosom kapitala v države z ugodnejšo obdavčitvijo, ki je lahko včasih tudi nična.
Ključne besede: davčne oaze, pranje denarja, dvojna obdavčitev, offshore podjetja, OECD
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1000; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici