Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Stanje okolja v Evropi in svetu se hitro poslabšuje. Človek s svojo dejavnostjo povečuje potrebo po naravnih virih in s tem breme na okolje. Naravni viri se trošijo z zaskrbljujočo hitrostjo, še posebej v državah v razvoju, ne da bi tudi pospeševali njihov razvoj. Zaloge fosilnih goriv, še posebej nafte, se zmanjšujejo, vendar cene ne odražajo tega stanja. Odvisnost razvitih držav od fosilnih goriv se kaže v mednarodnih napetostih in konfliktih. Trenutni način netrajnostne proizvodnje in potrošnje, katerega značilnosti sta hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, je nesprejemljiv. Razvite države izkoriščajo vire in s tem vplivajo na podnebje in okolje do takšne mere, da ostaja le malo prostora za trajnostno in nujno rast držav v razvoju. Čeprav zaznavamo napredek na nekaterih področjih, vidimo tudi resne okoljske probleme, za katere rešitev še ni na vidiku. Podnebje se spreminja in vedno več je dokazov, da mnoge poplave in ekstremni vremenski pojavi, ki smo jim priča vplivajo na trg, ki ga vodijo nepravilno oblikovane cene Resničnih stroškov izrabe okolja ne plačujemo. Trošimo in proizvajamo, kot da so zemeljske danosti neomejene in zastonj. Stroške rabe okolja preprosto puščamo prihodnjim generacijam in prebivalcem drugih (revnejših) delov sveta. Cene na današnjem trgu so izkrivljene, kar daje trgu nepravilne signale. V tržno orientiranih gospodarstvih cene izdelkov in blaga vsebujejo stroške proizvodnje, vendar načeloma ne vsebujejo stroškov okoljskih škod in vplivov na zdravje. Te škode ekonomisti imenujejo »eksterni stroški«. Tržna ekonomija ne internalizira eksternih stroškov. Večina okoljskih stroškov se šteje za eksterne in plačani so s strani davkoplačevalcev, ali pa sploh niso plačani. Večinoma se akumulirajo v obliki degradacije okolja in tako bremenijo prihodnje generacije. Težavne so tudi določene subvencije, ki so škodljive okolju. Subvencije v energetiki v EU so bile ocenjene na 27 milijard evrov na leto. Cene so nadalje izkrivljene s splošnimi davki. Okoljski davki v Evropi dosegajo 7% BDP, medtem ko prispevki za socialno varnost predstavljajo 35% BDP. Skupaj z drugimi davki, kot npr. DDV, davki na plače in dobiček, pokrivajo približno 85% vseh evropskih davčnih prihodkov. Trenutno v Evropski uniji, katere dva najbolj pereča problema sta brezposelnost in degradacija okolja, davčni sistem in sistem državnih pomoči negativno vplivata na zaposlenost in podpirata zlorabo naravnih virov. Z drugimi besedami, obdavčujemo ekonomske pluse namesto ekonomskih minusov. Izkrivljeni signali trga o ceni naravnih virov stimulirajo netrajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Skrajni čas je, da se to stanje spremeni. Učinkovita zelena javnofinančna reforma bi postavila vse stvari na pravo mesto. Zelena javnofinančna reforma Reforma javnofinančnega sistema v smeri, ki bi stimulirala vzdržno obnašanje tako proizvajalcev kot potrošnikov, je ena od pogosto navajenih rešitev za zgoraj opisane izzive degradacije okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene javnofinančne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih obremenitev iz dela na naravne vire in z reformo politike subvencioniranja. Izraz zelena javnofinančna reforma se torej uporablja za reformo, ki vsebuje prenos davčnega bremena iz davkov na delo na davke na okolje, t.j. na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih substanc in izdelkov. Reforma obenem vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij in drugih spremljajočih ukrepov. S pomočjo zelene javnofinančne reforme je mogoče spremeniti smer razvoja v razvoj, ki upošteva načela trajnostnega razvoja oziroma postaviti temelje za tržno delovanje v smeri trajnostnega razvoja. V zadnjih letih smo bili priča nastajanju razmer zaradi globalnega segrevanja ozračja. Kupi odloženih odpadkov so vedno večji, okoljski mediji, kot so voda, zrak in tla, pa vse bolj onesnaženi z različnimi substancami. Vse to ima posledično škodljive vplive tudi na zdravje ljudi.
Ključne besede: obnovljivi viri električne energije, trajnostni razvoj, davek, davčna reforma, zeleni davki, Nemčija, Danska, Nizozemska, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2151; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena obravnava dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve in iz dejavnosti. Spremembe na področju dohodninske zakonodaje so se vrstile vse od prvega zakona, ki smo ga dobili z osamosvojitvijo in vse do danes, zaradi razmer na gospodarskem in finančnem trgu. Predmet obravnave so dohodki iz delovnega razmerja, to so plača in nadomestilo plače in ostali prejemki iz delovnega razmerja, dohodki iz drugih odvisnih pogodbenih razmerij, kot so avtorske pogodbe, podjemne pogodbe, študentsko in upokojensko delo. V delu so obravnavani tudi dohodki iz dejavnosti, od katerih poznamo dve vrsti ugotavljanja davčne osnove, to je z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov in z upoštevanjem normiranih stroškov. Predmet obravnave so tudi dohodki doseženi na osnovi osebnega dopolnilnega dela. Cilj naloge je bil analizirati posamezne dohodke fizičnih oseb po vsebini in obdavčitvi, ter ugotoviti nastale spremembe po spremembi zakonodaje v letu 2014. Pri sami analizi smo ugotovili, da bistvenih sprememb ni bilo, spremembe so se dotaknile predvsem študentskega dela, dela upokojencev, nekaj sprememb je bilo narejenih na področju odpravnin, avtorskih in podjemnih pogodb, prenovil pa se je sistem normirancev in pri osebnem delu je ključnega pomena uvedba vrednotnice. V nalogi je predstavljena dohodninska ureditev v času pred krizo in v času krize, podrobneje so obravnavani dohodki iz zaposlitve in dohodki iz dejavnosti.
Ključne besede: dohodki fizičnih oseb, dohodki iz zaposlitve, dohodki iz dejavnosti, davčna reforma
Objavljeno v DKUM: 26.07.2016; Ogledov: 1311; Prenosov: 139
Celotno besedilo (871,90 KB)

Opis: Za vsako državo je pobiranje davkov zelo pomembno. Slovenska zakonodaja se je nenehno spreminjala, tudi na področju kapitalskih dobičkov, vse do leta 2006; v Nemčiji pa se je zadnja davčna reforma pričela leta 2008. Velike spremembe v Nemčiji sledijo za obdavčitev kapitalskih dobičkov fizičnih oseb, kot seveda tudi podjetij po 1. 1. 2009. S pisanjem diplomske naloge smo ugotovili, da je bil nemški zakon bolj zapleteno napisan in bolj podrobno razčlenjen kot slovenski zakon. Z novo nemško zakonodajo se bo pobiranje davka na dohodek fizičnih oseb zelo poenostavilo. Poudarek diplomske naloge so kapitalski dobički. Razlika se pojavi že pri sami delitvi kapitalskih dobičkov. Dohodnina se tako v Sloveniji kot v Nemčiji obračunava enkrat letno, akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna in plača od davčne osnove. To je razlika med vrednostjo kapitala in ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. V Nemčiji so dohodki z 1. 1. 2009 obdavčeni z davkom po odbitku, ki se nato poračuna z dohodnino. Davki oz. stopnje dohodnine, ki obremenjujejo dobičke iz kapitala, se med državama razlikujejo. V Sloveniji imamo nižjo stopnjo obdavčevanja kot v Nemčiji. Po letih imetništva se razlikujejo tudi oprostitve plačil davkov. Vsi dohodki so v Nemčiji obdavčeni, enako velja tudi za kapitalske dobičke po 1. 1. 2009. Obdavčitev dohodkov v Nemčiji je progresivna, ter spremenjena v letu 2009 na cedularno obdavčitev samo za kapitalske dobičke, v Sloveniji pa sintetična preko progresivnih davčnih stopenj, pasivni dohodki pa so obdavčeni z cedularno obdavčitvijo. V Nemčiji se davčni zavezanci razvrščajo v dohodninske razrede glede na to, ali so poročeni, ločeni, samski in ali imajo otroke, in glede na njihov položaj je obdavčljiv njihov dohodek. To je veljalo tudi za obdavčitev kapitalskih dobičkov, vendar se je zakon spremenil s sprejetjem nadomestnega davka od 1. 1. 2009 dalje. Slovenija je tako dobila sodobno razvitim državam primerljivo davčno zakonodajo, kar pa ne drži za nov nemški zakon in nove spremembe na področju kapitalskih dobičkov, saj imajo z uvedbo nove davčne reforme še vedno večjo stopnjo obdavčitve kapitalskih dobičkov kot pri nas, vendar ne v vseh primerih obdavčitve kapitalskih dobičkov. Slovenija in Nemčija imata sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je začel veljati 1. 1. 2007. Slovenija v primerjavi z Nemčijo še nima tako široke mreže mednarodnih pogodb.
Ključne besede: davki, davčna reforma, davčni zavezanec, dohodnina, davčna stopnja, dobiček iz kapitala, davek na dohodek fizičnih oseb, Slovenija, Nemčija, dvojna obdavčitev.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2011; Ogledov: 7137; Prenosov: 636
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Prejšnji davčni reformi v Zvezni Republiki Nemčiji v letu 2000 ni popolnoma uspelo doseči njenih ciljev, zato je Zvezna Republika Nemčija v letu 2008 speljala novo davčno reformo. Podjetniška davčna reforma 2008 je najbolj obsežna davčna reforma zadnjih let v Zvezni Republiki Nemčiji. Z spremembo davčne zakonodaje bodo pridobila predvsem podjetja, hkrati z njo pa tudi celotno nemško gospodarstvo. V delu so predstavljene splošne značilnosti davčne zakonodaje v Zvezni Republiki Nemčiji oziroma so predstavljene spremembe, ki so se na tem področju zgodile v letu 2008, prav tako pa je v tem delu bila prikazana primerjava z davčno zakonodajo, ki je veljala do trenutka izvedene reforme. Nato sledi podrobna predstavitev sprememb na področju obdavčitve v Zvezni Republiki Nemčiji. Sprva je predstavljeno znižanje splošne davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, čemur sledi prikaz stimulativnega zadrževanja dobičkov v podjetju. Pri navedenem so prikazani načini različnega obdavčevanja zadržanega dobička pravnih oseb, saj je cilj Zvezne Republike Nemčije na tem področju, čim večje akumuliranje dobičkov posameznega podjetja. Sledi podrobna predstavitev sprememb na področju obdavčevanja dohodkov iz kapitala, kjer je največja pozornost namenjena vpeljavi delnega dohodkovnega postopka. Predstavljeni so tudi razni ukrepi na področju davka od dohodkov pravnih oseb, kot je npr. predstavitev uvedbe investicijske olajšave za določena osnovna sredstva. Nadalje smo se osredotočili na vpeljavo obrestne omejitve v davčni sistem Zvezne Republike Nemčije, kjer je govora o omejitvi davčno priznanih obresti iz financiranja. Navedenemu sledi analiziranje sprememb na področju delne odtujitve podjetja, investicijske davčne zakonodaje ter sprememb na področju obrtnega davka. V zadnjem delu diplomske naloge je predstavljena gospodarska navezanost Republike Slovenije na gospodarstvo Zvezne Republike Nemčije, primerjava obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb med državama ter analiziran vpliv sprememb nove davčne zakonodaje v Zvezni Republiki Nemčiji na slovenska podjetja. V našem diplomskem delu smo prikazali, da je podjetniška davčna reforma 2008 v Zvezni Republiki Nemčiji mnogo konkurenčnejša od prejšnje obdavčitve. Celotna davčna reforma je razbremenila nemško gospodarstvo, s čimer je cilj podjetniške davčne reforme 2008, davčna razbremenitev nemških podjetij in povečanje plačevanja davka od dobička, bližje kot pa kadarkoli do sedaj. Vendar kljub temu menimo, da ne bo drastično pritegnila novih investitorjev v investiranje v nemško gospodarstvo.
Ključne besede: Podjetniška davčna reforma 2008, davčna reforma, Nemčija, Slovenija, davek od dohodkov, obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 17.06.2009; Ogledov: 3273; Prenosov: 308
Celotno besedilo (457,97 KB)