Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu, smo se posvetili nastanku korupcije, njenemu zatiranju, organizacijam, ki se ukvarjajo z zatiranjem korupcije, ter primerjavo stopnje korupcije in načinov spoprijemanja s tem pojavom Danske in Somalije. Korupcija v modernem svetu predstavlja enega večjih problemov. Z gotovostjo lahko trdimo, da to še zdaleč ni nek nov problem, saj se z njo spopadamo že tisočletja. Je pojav, ki ga je zelo težko odkriti in dokazati, zato se redko srečamo s kakšno prijavo in škandalom povezanim s korupcijo. S pomočjo korupcije se na napačna mesta lahko prebijejo napačni ljudje, to pa lahko vpliva zelo slabo na prebivalstvo in samo kvaliteto življenja v državi. Kršitelji s korupcijo poskrbijo za svoje dobro, medtem pa lahko močno oškodujejo druge ljudi, državo, podjetja ali katero koli drugo institucijo v kateri so prisotni. S pomočjo organizacij in njihovih dokumentov, oziroma listin, ki podprejo države pri zatiranju korupcije, se veliko držav do neke mere otepe te problematike, vendar pa korupcije še nikomur ni uspelo popolnoma izbrisati. Organizacije se s svojimi listinami in dokumenti močno trudijo, da zatrejo ta škodljiv pojav, najbolj pomembne pa so pri zatiranju korupcije države, katerih naloga je, da ukrepe ustrezno implementirajo, poostrijo zakonodajo, izboljšajo integriteto, kršitelje ustrezno kaznujejo in s tem pripomorejo, da se morebitni bodoči kršitelji premislijo. Pomembno pa je tudi to, da se na prava mesta postavijo pravi in zaupanja vredni ljudje, z visoko stopnjo integritete in poštenosti. Korupcija najbolj škoduje slabše razvitim državam in državam v tranziciji, ter s tem posledično tudi njihovim prebivalcem, ki posledično najbolj nastradajo zaradi škodljivih posledic korupcije na državo in na način življenja v njej. Korupcija navadno najbolj tepe ljudi srednjega ali nižjega razreda, saj si posamezniki na visokih položajih vzamejo toliko sredstev zase, da le teh za nižji sloj zmanjka. Prav zaradi tega je zatiranje korupcije izredno pomembno, saj moč držav stoji na ramenih običajnih, delovnih ljudi, ki pa zaradi slabih razmer, ki jih povzroča korupcija, svoje domovine prepogosto zapuščajo, z namenom iskanja boljšega življenja drugje.
Ključne besede: korupcija, integriteta, preprečevanje korupcije, primerjave, Danska, Somalija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 999; Prenosov: 172
Celotno besedilo (634,86 KB)

Opis: Stanje okolja v Evropi in svetu se hitro poslabšuje. Človek s svojo dejavnostjo povečuje potrebo po naravnih virih in s tem breme na okolje. Naravni viri se trošijo z zaskrbljujočo hitrostjo, še posebej v državah v razvoju, ne da bi tudi pospeševali njihov razvoj. Zaloge fosilnih goriv, še posebej nafte, se zmanjšujejo, vendar cene ne odražajo tega stanja. Odvisnost razvitih držav od fosilnih goriv se kaže v mednarodnih napetostih in konfliktih. Trenutni način netrajnostne proizvodnje in potrošnje, katerega značilnosti sta hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, je nesprejemljiv. Razvite države izkoriščajo vire in s tem vplivajo na podnebje in okolje do takšne mere, da ostaja le malo prostora za trajnostno in nujno rast držav v razvoju. Čeprav zaznavamo napredek na nekaterih področjih, vidimo tudi resne okoljske probleme, za katere rešitev še ni na vidiku. Podnebje se spreminja in vedno več je dokazov, da mnoge poplave in ekstremni vremenski pojavi, ki smo jim priča vplivajo na trg, ki ga vodijo nepravilno oblikovane cene Resničnih stroškov izrabe okolja ne plačujemo. Trošimo in proizvajamo, kot da so zemeljske danosti neomejene in zastonj. Stroške rabe okolja preprosto puščamo prihodnjim generacijam in prebivalcem drugih (revnejših) delov sveta. Cene na današnjem trgu so izkrivljene, kar daje trgu nepravilne signale. V tržno orientiranih gospodarstvih cene izdelkov in blaga vsebujejo stroške proizvodnje, vendar načeloma ne vsebujejo stroškov okoljskih škod in vplivov na zdravje. Te škode ekonomisti imenujejo »eksterni stroški«. Tržna ekonomija ne internalizira eksternih stroškov. Večina okoljskih stroškov se šteje za eksterne in plačani so s strani davkoplačevalcev, ali pa sploh niso plačani. Večinoma se akumulirajo v obliki degradacije okolja in tako bremenijo prihodnje generacije. Težavne so tudi določene subvencije, ki so škodljive okolju. Subvencije v energetiki v EU so bile ocenjene na 27 milijard evrov na leto. Cene so nadalje izkrivljene s splošnimi davki. Okoljski davki v Evropi dosegajo 7% BDP, medtem ko prispevki za socialno varnost predstavljajo 35% BDP. Skupaj z drugimi davki, kot npr. DDV, davki na plače in dobiček, pokrivajo približno 85% vseh evropskih davčnih prihodkov. Trenutno v Evropski uniji, katere dva najbolj pereča problema sta brezposelnost in degradacija okolja, davčni sistem in sistem državnih pomoči negativno vplivata na zaposlenost in podpirata zlorabo naravnih virov. Z drugimi besedami, obdavčujemo ekonomske pluse namesto ekonomskih minusov. Izkrivljeni signali trga o ceni naravnih virov stimulirajo netrajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Skrajni čas je, da se to stanje spremeni. Učinkovita zelena javnofinančna reforma bi postavila vse stvari na pravo mesto. Zelena javnofinančna reforma Reforma javnofinančnega sistema v smeri, ki bi stimulirala vzdržno obnašanje tako proizvajalcev kot potrošnikov, je ena od pogosto navajenih rešitev za zgoraj opisane izzive degradacije okolja zaradi nepravilnih signalov trga. Namen zelene javnofinančne reforme je rešiti opisani problem s prerazporeditvijo davčnih obremenitev iz dela na naravne vire in z reformo politike subvencioniranja. Izraz zelena javnofinančna reforma se torej uporablja za reformo, ki vsebuje prenos davčnega bremena iz davkov na delo na davke na okolje, t.j. na uporabo energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih substanc in izdelkov. Reforma obenem vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij in drugih spremljajočih ukrepov. S pomočjo zelene javnofinančne reforme je mogoče spremeniti smer razvoja v razvoj, ki upošteva načela trajnostnega razvoja oziroma postaviti temelje za tržno delovanje v smeri trajnostnega razvoja. V zadnjih letih smo bili priča nastajanju razmer zaradi globalnega segrevanja ozračja. Kupi odloženih odpadkov so vedno večji, okoljski mediji, kot so voda, zrak in tla, pa vse bolj onesnaženi z različnimi substancami. Vse to ima posledično škodljive vplive tudi na zdravje ljudi.
Ključne besede: obnovljivi viri električne energije, trajnostni razvoj, davek, davčna reforma, zeleni davki, Nemčija, Danska, Nizozemska, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2144; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: V tej diplomski nalogi smo predstavili temeljne značilnosti zakonodajnih organov in ustav Slovenije, Belgije, Danske, Finske, Francije in Nemčije. Pregledali smo zgodovinski razvoj ustav in zakonodajnih organov teh držav. Pri tem smo preučili pomembnejše dogodke, ki so vplivali na razvoj posamezne ustave. Ugotavljali smo razlike med sprejetjem zakona v predsedniškem sistemu in sistemu ustavne monarhije. Pri omenjenih državah smo pregledali sestavo, pristojnosti, volilni sistem, funkcije, nosilce zakonodajne pobude, postopke sprejetja zakona, razglasitev zakona in zahteve za razpis referenduma pri omenjenih državah. Pri sestavi smo opazovali razlike med posameznimi državami in strukturo njihovega zakonodajnega organa. Pri volilnem sistemu smo pregledali postopek, po katerem so člani voljeni v zakonodajno telo, in ugotavljali razlike med državami. Preučevali smo razlike med volilnimi sistemi, pri čemer je bil pomemben volilni sistem v Zvezni republiki Nemčiji, ki uporablja tako proporcionalni kakor tudi večinski volilni sistem. V zadnjem delu smo naredili še stavčno analizo ustav s programom Simple Concordance Program. Preučevali smo Ustavo Združenih držav Amerike in Ustavo Kraljevine Belgije ter ugotavljali, ali so razlike v uporabi besedišča. Najprej smo izpisali besede, ki se pojavljajo v posamezni ustavi, nato pa smo jih primerjali z besedami, ki se pojavijo v drugi ustavi. Ugotovili smo, da je večinski volilni sistem učinkovitejši od proporcionalnega volilnega sistema glede stabilnosti vlade. Ugotovili smo tudi, da ni bistvenih razlik pri sprejemanju zakona, ki bi določile, kateri sistem je boljši, predsedniški ali ustavna monarhija, ter da primerjava besedišča Ustave Združenih držav Amerike in Ustave Kraljevine Belgije ni zadostno merilo za ugotavljanje razlik v ureditvi zakonodajnega organa teh dveh držav.
Ključne besede: ustave, zakonodaja, zakonodajna telesa, volilni sistemi, Slovenija, Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.04.2015; Ogledov: 1949; Prenosov: 313
Celotno besedilo (481,62 KB)

Ključne besede: management, definicija, kultura podjetja, sodobnost, trendi, manager, naloge, poslovne funkcije, lastnosti, sposobnosti, mednarodne primerjave, medkulturna komunikacija, razlike, Danska, medosebne komunikacije, Slovenija, mednarodni ekonomski odnosi, spremembe, podjetništvo, podjetje, organizacija, poslovna politika, ekonomska politika, teorija upravljanja, vodenje, metode, modeli, izboljšave, konkurenčnost, prednost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1960; Prenosov: 88
Celotno besedilo (349,04 KB)

Ključne besede: invalidi, podjetje, delovanje, zaposlovanje, uspešnost poslovanja, socialni položaj, zaposlenost, organizacija podjetja, organizacijske strukture, računovodstvo, finančna analiza, računovodski izkazi, organiziranost, produktivnost, integracijski procesi, modeli, Slovenija, delovna organizacija, perspektive, Evropska unija, zakonodaja, problematika, poslovni proces, metode, računovodske informacije, Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Španija, Finska, Belgija, Danska, Velika Britanija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2176; Prenosov: 266
Celotno besedilo (928,91 KB)