| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Daljinski nadzor in avtonomno vodenje zaporničnega objekta na razbremenilnem kanalu ledava 1.
Grega Cigut, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava daljinski nadzor in avtonomno vodenje zaporničnega objekta na razbremenilnem kanalu Ledava 1. Pomemben faktor odločitve za zagotovitev popolnoma avtonomnega delovanja objekta in vključitev le-tega v nadzorni sistem in zagotovitev oddaljenega upravljanja in vodenja so vremenske ujme. Zapornični objekt opravlja svojo funkcijo takrat, kadar nastopijo skoraj nemogoči pogoji za delo. Zato je bistveno zagotoviti več nivojski način delovanja. Zapornični objekt je načrtovan v programskem okolju SoMachine. Algoritem se izvaja na PLC Schneider Electric TM241CE24R, SCADA pa je izvedena v okolju Proficy iFIX ++podjetja GE Digital.
Ključne besede: Zapornični objekt, programirljivi logični krmilnik – PLC, SCADA sistem, centralno nadzorni sistem, avtonomno vodenje, daljinsko vodenje.
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 234; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

2.
Večnamenski električni goseničar z daljinskim upravljanjem
Žiga Voga, 2020, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomskega dela je predstavljen koncept konstruiranja ter modeliranja manjšega in konstrukcijsko preprostega vozila z gosenicami, katerega glavni nameni so vožnja, transport tovora in opravljanje preprostih nalog na strmem nezahtevnem terenu. Goseničar ima električno-baterijski pogon zaradi enostavne konstrukcijske izvedbe ter preprostejšega vzdrževanja. Vozilo je daljinsko vodeno, s čimer izničimo oz. minimaliziramo izpostavljenost upravljalca nevarnosti ter posredno povečamo doseg oz. obratovalni čas vozila. Rezultat diplomskega dela je uporaben koncept električnega in daljinsko vodenega goseničarja v skladu z vsemi konstrukcijskimi zahtevami in predpostavkami.
Ključne besede: goseničar, konstruiranje, baterijski pogon, daljinsko vodenje
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 113; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Analiza kolaborativnega robota UR za procesne naloge
Alen Kolman, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena analiza kolaborativnega robota podjetja Universal Robots pri uporabi v procesnih aplikacijah. Na začetku je predstavljen robot in povezava z računalnikom, ki omogoča daljinsko vodenje in analizo gibanja. Sledi analiza različnih vrst ukazov in izločitev najustreznejših za izvedbo, s ciljem zagotavljanja osnovnih lastnosti procesnih nalog: konstantna hitrost in čim boljše sledenje želeni trajektoriji. Analiza ukazov je na koncu podkrepljena z izvedbo dveh procesnih aplikacij, s čimer dokažemo primernost robota UR3 za izvedbo procesnih nalog. Delo je bilo opravljeno v Laboratoriju za industrijsko robotiko na UM FERI.
Ključne besede: kolaborativni robot UR3, procesna aplikacija, daljinsko vodenje robota, CAD/CAM programiranje, UR Script, Python, MATLAB
Objavljeno: 29.11.2019; Ogledov: 920; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

4.
VLOGA CENTRA ZA VODENJE VLAKOV V TEHNOLOŠKEM PROCESU ŽELEZNIŠKEGA PROMETA
Miran Breznik, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi potreb po povečanju prevoza potnikov in tovora na železniških progah so se Slovenske železnice priključile evropskim državam, ki podpirajo modernizacijo in enoten sistem vodenja prometa vlakov. Za potrebe sodobnega vodenja prometa je potrebno nadgraditi obstoječe sisteme signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ki so že vgrajeni na progi od Pragerskega do Hodoša in so v diplomskem delu tudi predstavljeni. Vgrajene sodobne naprave omogočajo sodobnejše vodenje prometa vlakov. Najpomembnejše pa je, da zagotavljajo večjo varnost in predvsem zmanjšujejo odgovornost delavcev pri neposrednem vodenju prometa. Elektrifikacija predstavljene proge pomeni povečanje potovalne hitrosti, zmanjšanje stroškov dela, porabe goriva in manjšo onesnaženost okolja.
Ključne besede: železniški promet, daljinsko vodenje vlakov, center daljinskega vodenja prometa
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 700; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

5.
PREGLED IN ANALIZA STANJA NA PODROČJU PRENOSA PODATKOV PRI DALJINSKEM VODENJU
Peter Robnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V nalogi sem pregledal stanje na področju daljinskega vodenja. Obstaja zelo veliko standardov. Vsaka skupina ponudnikov je svoj sistem standardizirala. Kombiniranje večih standardov med seboj skoraj ni možno. Danes je vsem skupna točka uporaba industrijskega Etherneta na povezovalni in fizični plasti. Nemška vlada je leta 2012 ustanovila delovno skupino, ki postavlja temelje nove industrijske revolucije, imenovane Industrija 4.0. Je še v zelo zgodnji fazi razvoja. Končni cilj je popolna avtomatizacija industrije z minimalnim posegi ljudi v proizvodni proces.
Ključne besede: daljinsko vodenje, protokoli, industrijski Ethernet
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 582; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
ZASNOVA IN IZVEDBA SODOBNEGA RAČUNALNIŠKEGA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA ZA DALJINSKI NADZOR, ZAŠČITO IN VODENJE RAZDELILNE TRANSFORMATORSKE POSTAJE
Aleš Vidic, 2016, diplomsko delo

Opis: Ta diplomska naloga opisuje principe zasnove in izvedbe sodobnega računalniškega, informacijsko-komunikacijsko podprtega sistema za daljinski nadzor, meritve, diagnostiko in zaščito ter vodenje oziroma upravljanje razdelilne transformatorske postaje (RTP), z namenom zamenjave sekundarne opreme ter modernizacije sistema vodenja in zaščite RTP. Zastarel in nezanesljiv sistem daljinskega vodenja ne omogoča avtomatizacije RTP 110/20/21kV Mokronog in uvajanja koncepta pametnih omrežij. Nov sistem daljinskega vodenja, nadzora in zaščite je zasnovan na sistemu ABB COM 600 z vgrajenimi zaščitnimi releji ABB REF 54x, ki so komunikacijsko povezani in komunicirajo po protokolu IEC 61850. Opisana je zasnova in izvedba telekomunikacijske povezave z dielektričnim prostozračnim kablom z optičnimi vlakni, obešenim na oporišča srednje napetostnih (SN) daljnovodov med sosednjimi RTP, ki tvori lastno optično omrežje (IP/Ethernet). Diplomsko delo opisuje zagon sistema, funkcionalne preizkuse in vzpostavitev brezhibnega delovanja srednje napetostne celice s stikalom in napravo za zaščito, nadzor in krmiljenje z vključevanjem v nadzorni sistem PSI Control-EE in SCADA aplikacijo ter kasnejše periodično preizkušanje in meritve.
Ključne besede: Računalniško informacijsko-komunikacijski nadzorni sistem, daljinsko vodenje, daljinski nadzor, zaščita, razdelilna transformatorska postaja.
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 1124; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (6,07 MB)

7.
RAZVOJ KOMUNIKACIJSKEGA PREHODA S PODPORO MODERNIH PROTOKOLOV ZA SISTEME SCADA
Jani Dolinar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje zasnovo in razvoj programske opreme razširitvenega modula za PLK, ki služi kot komunikacijski prehod med enoto PLK in oddaljenim nadzornim sistemom. Razširitveni modul je namenjen za nadzor in vodenje geografsko razpršenih procesov, kot so npr. aplikacije v energetski industriji. Razširitveni modul je razvit v Linux okolju in za komunikacijo uporablja protokole IEC60870-5 in DNP3, ki so posebej prilagojeni za komunikacijo z razpršenimi procesi. V magistrskem delu so predstavljene teoretične osnove sistemov daljinskega vodenja, pripadajočih komunikacijskih tehnologij in osnove Linux operacijskega sistema, ki so potrebne za razumevanje delovanja razširitvenega modula. Po postavitvi teoretičnih temeljev je predstavljena funkcionalnost, uporaba in osnovna zasnova programske arhitekture razširitvenega modula.
Ključne besede: Daljinsko vodenje, komunikacijski protokoli, PLK, Linux, vgrajeni sistemi
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1066; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

8.
Razvoj elektronike in programske opreme za daljinsko vodeno kosilnico
Luka Jerebic, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje načrtovanje, zgradbo in delovanje daljinsko vodene kosilnice. Ta se največkrat uporablja na težko dostopnih ali nevarnih terenih. Kosilnica je sestavljena iz predelanega ohišja klasične kosilnice, namensko razvite pogonske osi s 4 »in wheel« motorji, razvojnega sistema sbRIO-9651 in ostale elektronike. Za delovanje potrebujemo vezja za: napajanje, meritev napetosti enosmerne zbiralke, razširitveno vezje in vezje z varovalkami. Vezje za meritev napetosti med drugim sestavlja tudi mikrokrmilnik ATmega, za katerega smo spisali program v razvojnem okolju Arduino. V razvojnem okolju LabVIEW je bil izdelan program za meritev dolžine pulzov z uporabo razvojnega sistema sbRIO-9651, ki je osnova za delovanje ultrazvočnih senzorjev in RC sprejemnika.
Ključne besede: kosilnica, razvoj, načrtovanje, daljinsko vodenje, Arduino, LabVIEW, National Instruments, Texas, Eagle, PWM, BMS, AHRS
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 1285; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

9.
10.
SONČNA ELEKTRARNA IN DALJINSKO VODENJE
Izidor Jamnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje pristop gradnje sončne elektrarne. V prvem delu so predstavljeni osnovni postopki, ki nas čakajo pred samo gradnjo. Po pripravi osnovne dokumentacije in pridobitvi ustreznih dovoljenj nadaljujemo z izbiro opreme, ki sestavlja posamezne sklope sončne elektrarne. Nadaljevanje je namenjeno zajemu in arhiviranju izmerjenih rezultatov proizvedene električne energije na elektrarni ter prikazu meritev z namenskim merilnim instrumentom kot potrditev pravilnosti internih meritev na posameznih vgrajenih instrumentih. Zadnji sklop prikazuje praktično možnost izvedbe spremembe na instalaciji in zamenjavo stikalne opreme na sistemu izklopa enosmernega dela sončne elektrarne z možnostjo uporabe daljinskega lokalnega oddaljenega izklopa preko komunikacijskih vmesnikov pametnih telefonov ter spletnega portala.
Ključne besede: sončna elektrarna, zakonodaja, gradnja, arhiviranje podatkov, daljinsko vodenje
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 770; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici