1. RAZVOJ PODPORNEGA KOMPOZITNEGA IZOLATORJA S KAPACITIVNIM DELILNIKOMMatjaž Nemec, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj podpornega kompozitnega izolatorja s kapacitivnim delilnikom. Opisane so električne in mehanske lastnosti kompozitnih izolatorjev v primerjavi s klasičnimi izolatorji. Predstavljena je zamisel o vgradnji elektrode v notranjost izolatorja, s pomočjo katere bi ustvarili kapacitivni delilnik. S pomočjo simulacije, ki temelji na metodi končnih elementov, je v programskem okolju OPERA Vector Fields predstavljena analiza različnih elektrod in njihov vpliv na kapacitivnost spodnjega priključka izolatorja. Opisan je standard IEC 61243-5, v katerem so predstavljene zahteve, ki jih mora izpolnjevati izolator s kapacitivnim delilnikom. Izdelana je projektna struktura za razvoj podpornega kompozitnega izolatorja, ki med drugim vključuje vhodne strategije, taktike, namenske in objektne cilje, analizo rizikov in časovni plan. Poleg tega so zbrani tudi stroški projekta do začetka serijske proizvodnje. Na koncu diplomskega dela je predstavljeno, kako naj bi potekala nadaljnja eksploatacija projekta, tako da bi bili doseženi zadani cilji projekta.
Ključne besede: kompozitni izolator, kapacitivni delilnik, električno polje, metoda končnih elementov, cilji projekta, analiza rizikov, časovni plan, eksploatacija projekta, analiza stroškov
Objavljeno v DKUM: 26.05.2011; Ogledov: 3273; Prenosov: 230
 Celotno besedilo (2,70 MB) |
2. PRILAGODITVE TELEVIZIJSKE ODDAJNIŠKE INFRASTRUKTURE IN OMREŽJA ZA PREHOD NA DIGITALNO PRIZEMELJSKO ODDAJANJE TELEVIZIJSKEGA SIGNALAAndrej Kosi, 2010, doktorska disertacija Opis: Prehod oddajanja analognega prizemeljskega televizijskega signala v oddajanje digitalnega prizemeljskega televizijskega signala poteka v večini držav po svetu. V Evropi je bil za digitalno prizemeljsko televizijo izbran standard, poznan pod imenom DVB-T/H. Možnost gradnje eno-frekvenčnih omrežij in uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja prinašata številne spremembe na oddajniški infrastrukturi, distribuciji vsebin in gradnji televizijskega omrežja. V disertaciji so predstavljene prilagoditve oddajniške infrastrukture in omrežja, s katerimi smo se soočili pri prehodu na digitalno oddajanje.
Uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja in gradnja eno-frekvenčnih omrežij zahtevata bistveno kakovostnejši lokalni oscilator, kot ga uporablja večina dosedanjih analognih oddajnikov in kanalnih pretvornikov. Fazni šum, frekvenčna stabilnost in ločljivost, potrebna za sinhronizacijo oddajnikov, so glavni kriteriji za določitev zahtev, ki jih mora izpolnjevati lokalni oscilator. Kot primerna rešitev je predlagan koncept hibridnega oscilatorja.
Pri gradnji analognega televizijskega omrežja se za pokrivanje območij, ki zaradi oddaljenosti, naravnih ali umetnih ovir niso zadovoljivo pokrita s signalom, običajno uporabljajo kanalni pretvorniki. Za uporabo enakega koncepta v digitalnem omrežju je treba obstoječi kanalni pretvornik prilagoditi zahtevam, ki izhajajo iz standardov in priporočil za digitalno televizijo. Predlagan je koncept nadgradnje kanalnega pretvornika z možnostjo delovanja v analognem ali digitalnem načinu ter možnostjo avtomatskega preklopa. Uporaba takšnega kanalnega pretvornika je še posebej zanimiva na območjih, kjer se bo analogna televizija uporabljala še nekaj časa. Pri prehodu na digitalno oddajanje kanalni pretvornik avtomatsko izbere digitalni način delovanja. Predstavljena rešitev pomeni tudi komercialno prednost, saj trenutno na trgu ni podobnih izdelkov, ki bi omogočali avtomatski prehod delovanja. Predstavljeni so izračuni in primeri uporabe nadgrajenega kanalnega pretvornika v različnih konceptih televizijskih omrežij.
Ena izmed prednosti prehoda na digitalno prizemeljsko oddajanje je zmanjšanje števila potrebnih frekvenc oziroma kanalov za prenos posameznih programov. Na enem digitalnem kanalu lahko na primer oddajamo tudi do deset televizijskih programov standardne resolucije (število je odvisno od uporabljenega kodiranja in izbranih oddajnih parametrov). V primeru pomembnejših oddajnih točk je zato treba zagotoviti dodatne mehanizme za preprečitev popolnega izpada oddajanja, če pride do okvare. Predstavljeni so različni koncepti in rešitve za povečanje zanesljivosti na nivoju oddajnika, oddajniškem sistemu in televizijskem omrežju.
Vhodni signal v analogne oddajniške sisteme je avdio in video signal. Pri digitalnih oddajniških sistemih se uporablja DVB-ASI signal. Rešitve za delitev in izbiro vhodnega signala iz analognih sistemov zato niso več uporabne za digitalne oddajniške sisteme. Potreba po delitvi in možnosti izbiranje DVB-ASI signala je predvsem prisotna pri sistemskih rešitvah na področju gradnje redundantnih sistemov. Številne kombinacije pri gradnji redundantnih sistemov zahtevajo modularno, prilagodljivo in cenovno ugodno rešitev. Predstavljen je koncept aktivnega delilnika in selektorja DVB-ASI signala, ki je prilagojen redundantnim sistemom.
Ključne besede: analogna prizemeljska televizija, digitalna prizemeljska televizija, sintezator z neposredno sintezo signala, fazno sklenjena zanka, televizijski kanalni pretvornik, propagacijski modeli, zaznava televizijskega signala, zanesljivost, redundantni sistemi, televizijska oddajniška omrežja, digitalna video radiodifuzija (DVB), DVB-ASI signal, digitalna prizemeljska televizija (DVB-T), mobilna prizemeljska televizija (DVB-H), DVB-ASI delilnik, DVB-ASI selektor
Objavljeno v DKUM: 20.09.2010; Ogledov: 3955; Prenosov: 438
Celotno besedilo (3,75 MB) |
3. REKONSTRUKCIJA POGONA ELEVATORJA CENTRIRNE NAPRAVEAndrej Gomivnik, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo posega na področje vzdrževanja hidravlične pogonske tehnike, rekonstrukcijo dvižne naprave in zamenjava pogonskega sistema.
Reševanje problema se navezuje na rekonstrukcijo pogona elevatorja centrirne naprave, katera služi za izdelavo vpenjalnih izvrtin za stružnico. Pogon je izveden s hidromotorjem, preko zobnikov in zobatih letev. Zaradi visokih obremenitev in vplivov nečistoč, je pogon podvržen veliki obrabi in posledično nenatančnosti. Problem nenatančnosti predstavlja velik problem, saj nam ekscentričnost pri vpenjanju obdelovanca velikih izmer predstavlja preobremenitev ležajev, preveliko obrabo orodja in višek odpadnega materiala.
Diplomsko delo se nanaša na izvedbo pogona z dvema hidravličnima valjema, katerih sinhronizacija je izvedena z rotacijskim delilnikom toka. Določili smo vse potrebne komponente, katere smo tudi opisali in podali potrebne smernice za vgradnjo le-teh. Izvedba sistema je namenjena za potrebe podjetja Impol.
Ključne besede: rekonstrukcija, rotacijski delilnik, vzdrževanje, sinhronizacija gibanja, hidravlika
Objavljeno v DKUM: 24.08.2010; Ogledov: 2650; Prenosov: 227
Celotno besedilo (2,47 MB) |
4. |
5. |
