| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
POSREDOVANJE BESEDNEGA ZAKLADA S POMOČJO DIDAKTIČNIH IGER NA PRIMERU NEMŠKIH IMEN ZA TELESNE DELE IN BARVE
Veronika Bukovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Da bi učenci pri pouku tujega jezika čim hitreje dosegli želene učne rezultate, jim morajo učitelji nuditi takšne metode, ki bodo za učence zanimive, kajti le na ta način se bodo učenci z vnemo učili in učni uspeh ne bo izostal. S pomočjo testnih izidov v dveh osnovnošolskih razredih, kjer sem svoje praktično delo izvedla, sem hotela raziskati, ali dosežejo učenci, ki so se učili s pomočjo didaktičnih iger, boljše rezultate v primerjavi z drugim razredom, v katerem so se učenci učili brez didaktičnih iger. Z anketama sem hotela dokazati, da so se pri učencih, ki so se učili s pomočjo didaktičnih iger, razvili močnejši pozitivni občutki, lažje je stekla komunikacija, motivacija pa je bila višja kot pri učencih, ki so se učili brez didaktičnih iger.
Ključne besede: PRVI JEZIK, DRUGI JEZIK TER TUJI JEZIK, POSREDOVANJE BESEDIŠČA, DIDAKTIČNA IGRA
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 1918; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (14,57 MB)

2.
POUČEVANJE NEMŠČINE KOT DRUGEGA TUJEGA JEZIKA NA SREDNJIH STROKOVNIH IN POKLICNIH ŠOLAH
Anja Cipot, 2009, diplomsko delo

Opis: Nemščina je kot tuji jezik v Sloveniji prisotna tako v osnovnih kot tudi v srednjih šolah. V Sloveniji je, tako kot v večini vzhodnoevropskih držav, prvi tuji jezik angleščina, šele nato ji sledita kot drugi tuji jezik nemščina in francoščina. Zaradi geografske bližine Avstrije, Nemčije in Švice je nemščina v Sloveniji vedno bolj pomembna, zato je dobro, da se z njo dijaki srečajo že v srednji šoli. Namen diplomske naloge je bil, raziskati stopnjo znanja dijakov pri pouku nemškega jezika na srednjih strokovnih in poklicnih šolah v Mariboru. Zanimalo me je predvsem, kakšen je napredek znanja od 1. do 3. letnika na področju besednega zaklada in slovnice. Raziskava je bila izvedena na Srednji prometni šoli Maribor in Srednji trgovski šoli Maribor.
Ključne besede: drugi tuji jezik, -pouk nemščine, -nemščina kot tuji jezik, -pouk tujih jezikov na srednjih strokovnih in poklicnih šolah.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2517; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (952,14 KB)

3.
SLOVENSKI JEZIK KOT DRUGI/TUJI JEZIK V SLOVENSKEM PROSTORU
Tamara Himelrajh, 2010, diplomsko delo

Opis: Učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika zahteva drugačen pristop k delu kot učenje ali poučevanje maternega ali prvega jezika. V diplomskem delu sem med drugim raziskovala, kdo vse so govorci slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika danes in v preteklosti, zato sem na začetku opredelila temeljne pojme, povezane z nadaljnjim raziskovanjem. Tujci se za učenje nematernega jezika odločajo iz različnih razlogov: bivanje v okolju, kjer je slovenščina prvi jezik, narava dela, ki ga tujci opravljajo v Sloveniji, študij… Potrebe po učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika so začrtale zasnovo programov, ki so nastajali ob načrtovanju jezikovne politike tako za slovenščino, ki se uporablja kot prvi jezik, kot tudi za slovenski jezik kot drugi/tuji jezik. Diplomsko delo skuša podati pregled inštitucij, ki omogočajo učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika v Sloveniji in tujini in pregled učbenikov za učenje slovenskega jezika, kot drugega tujega jezika, saj to predstavlja pomemben delež pri vzpodbujanju tujcev za učenje slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika.
Ključne besede: slovenščina kot drugi/tuji jezik, uporabniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika, programi slovenskega jezika kot drugi/tuji jezik, integracija tujcev, učbeniki, tečaji slovenščine kot drugi/tuji jezik.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3656; Prenosov: 539
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
JEZIKOVNA ZMOŽNOST DIJAKOV VIŠJE ŠOLE ZA GOSPODARSKE POKLICE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Mirjam Danilović, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik ima na dvojezičnem območju na južnem Koroškem v Avstriji status manjšinskega jezika in s tem zagotovljeno osnovno šolanje v manjšinskem jeziku ter sorazmerno število srednjih šol. V času opravljanja dela jezikovne asistentke na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu sem imela priložnost doživeti položaj slovenščine na nekoč avtohtonem slovenskem območju, danes pa na območju Republike Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina. Šola s stoletno tradicijo tako predstavlja zelo pomemben formalni dejavnik ohranjanja manjšinskega jezika. Cilj diplomskega dela je bil opredeliti jezikovno zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, zgodovina dvojezičnega šolstva ter aktualno stanje šolstva. Razloženi so osnovni pojmi s področja raziskovanja jezikov v stiku in raziskovanja dvojezičnosti. Opisana so slovenska koroška narečja na Koroškem. Obširneje je predstavljeno raziskovanje sporazumevalne zmožnosti in različni modeli, ki so se pojavljali skozi zgodovino raziskovanja, saj je na tej osnovi nastal model za potrebe tega diplomskega dela. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v aprilu in maju 2010 med dijaki Višje šole za gospodarske poklice, ki prihajajo iz Avstrije. Raziskava je vključevala anketni vprašalnik, s katerim sem opredelila vzorec in rabo slovenščine v vsakdanjem življenju, in jezikovni test, s katerim sem merila jezikovno zmožnost dijakov. Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, da imajo dijaki, ki so se naučili slovenščino doma, višjo jezikovno zmožnost. Ovržena pa je bila hipoteza, da imajo dijaki, ki obiskujejo višji letnik, višjo jezikovno zmožnost, saj so najboljši rezultat dosegli dijaki 2. letnika. Prav tako jezikovna zmožnost praviloma ni odvisna od števila let učenja slovenščine v okviru formalnega izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: koroški Slovenci, slovenščina kot drugi/tuji jezik, dvojezično izobraževanje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2696; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

5.
VZPOREDNA INTEGRACIJA SLOVENŠČINE KOT DODATNEGA JEZIKA V MEDNARODNI UČNI NAČRT ZA RAZREDNO STOPNJO OŠ (IPC)
Nino Kokalj, 2012, diplomsko delo

Opis: Povpraševanje po alternativnih šolskih sistemih je v zadnjih letih v Sloveniji spodbudilo odpiranje novih mednarodnih šol, ki nudijo izobraževanje po mednarodnih učnih načrtih. V diplomskem delu smo se v teoretičnem delu osredotočili na predstavitev Britanske mednarodne šole v Ljubljani in sistem tematskega poučevanja po Mednarodnem učnem načrtu za razredno stopnjo (IPC), ki ga šola uporablja. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti, kakšen učinek ima integrativni pristop pri poučevanju slovenščine kot dodatnega/ tujega jezika z vidika pokazateljev razumevanja in uporabe jezikovnega znanja. Za proučevanje učinka poučevanja učnih tem v tematskih sklopih Cirkus in Nova gradiva po didaktično metodičnem načinu integracija smo v okviru študije primera uporabili deskriptivno metodo. V naši raziskavi smo preučevali na nivoju opisovanja stanja znanja učencev pred 5-tedenskem tematskem poučevanju učne vsebine v razredu in po njem. Didaktični eksperiment je potekal pri predmetu Slovenščina kot dodatni/tuji jezik trikrat tedensko, v didaktični eksperiment pa smo vključili učence treh oddelkov Britanske mednarodne šole v Ljubljani. Integrativni pristop se je izkazal kot dober način učenja in poučevanja tujega jezika. Ugotovili smo, da je poučevanje po tem pristopu preprostejše, saj imajo učenci že izoblikovano miselno shemo vsebine, ki se je učijo, laže ugotavljajo pomen tujih besed, poleg tega pa laže sledijo učnemu procesu in tudi sami predlagajo smiselno nadaljevanje in poglobitev znanja.
Ključne besede: slovenščina kot drugi/tuji jezik, integracija, mednarodna šola, britansko zasebno šolstvo
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1662; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

6.
TRANSFERENCE IZ ANGLEŠČINE V NEMŠKIH SESTAVKIH SLOVENSKIH UČENCEV
Liljana Kač, 2015, doktorska disertacija

Opis: V okviru disertacije je raziskan vpliv angleščine kot prvega tujega jezika na učenje in znanje nemščine kot drugega tujega jezika. Vpliv smo opredelili kot pojavljanje angleških transferenc v nemških pisnih sestavkih slovenskih učencev, saj je znano, da pri učenju jezikov prihaja do prenosa elementov že znanih jezikov na jezik, ki se ga učimo. Možnost medjezikovnega transfera je pri jezikovnem paru angleščina in nemščina velika, saj sta si jezikovno sorodni, imata pomembno družbeno vlogo in sta pri učencih priljubljeni. Po predstavitvi teoretičnih podlag medjezikovnega vpliva in večjezikovne (terciarne) didaktike primerjamo jezikovne značilnosti obeh jezikov ter po jezikoslovnih ravninah opredelimo možne transference, pri čemer upoštevamo učenca s slovenščino kot prvim jezikom. Nadalje umestimo učenje in poučevanje tujih jezikov v družbeni in individualni okvir: predstavimo večjezikovno politiko Evropske unije, učenja in znanje tujih jezikov v slovenskem izobraževalnem sistemu ter vlogo subjektivnih stališč učencev do učenja in znanja jezikov. V empiričnem delu z analizo pisnih sestavkov učencev nemščine v treh zaporednih letih ugotavljamo, da se pričakovano največ angleških transferenc pojavi na leksikalni ravnini (43,1 %), manj na glasoslovno-pravopisni (38,7 %) in najmanj na oblikoslovno-skladenjski ravnini (18,2 %). Največ transferenc na leksikalni ravnini spada v tip transferenc prevzem podobnih leksemov, od katerih jih je glede na izvor največ iz skupnega germanskega besedja. Najpogostejši tipi transferenc na glasoslovni ravnini s pravopisom so zapis podvojenih soglasnikov, osebnega zaimka ich z veliko začetnico in izpust črke t pri osebni glagolski obliki ist. Na oblikoslovno-skladenjski ravnini prevladujeta dva tipa transference: tvorjenje osebnih glagolskih oblik naklonskih glagolov können, müssen in wollen ter tvorjenje samostalniških zloženk. Ugotavljamo tudi, da se z leti učenja nemščine proti pričakovanjem število angleških transferenc v pisnih sestavkih v povprečju povečuje. Izračun statističnih povezav pokaže, da je v povprečju višji dosežek na pisnem sestavku povezan z manjšim številom transferenc. Z anketiranjem učencev in izračunom statističnih povezav med odgovori učencev in njihovimi dosežki pri učenju prvega in drugega tujega jezika ugotavljamo, da so pri učenju nemščine kot drugega tujega jezika uspešnejši tisti učenci, ki imajo do učenja in znanja nemščine ter jezikov nasploh bolj naklonjen odnos. Na podlagi ugotovitev o obsegu in vrstah angleških transferenc v pisnih sestavkih, spoznanj večjezikovne didaktike in pomena subjektivnih stališč učencev do učenja nemščine oblikujemo pedagoška priporočila za pouk nemščine ob hkratnem učenju angleščine. Priporočila so namenjena učiteljem nemščine, da bi pri načrtovanju in izvedbi pouka nemščine izkoristili učenčev potencial znanja angleščine in ozavestili učence o pomenu povezovanja znanja angleščine in nemščine ter o pomenu odnosu do učenja nemščine in jezikov nasploh. Tako pouk nemščine kot drugega tujega jezika poteka na višji zahtevnostni stopnji, progresija je bolj strma in vsebine zahtevnejše, učenci pa lahko dosežejo višjo raven znanja nemščine in se usposobijo za vseživljenjsko učenje jezikov.
Ključne besede: medjezikovni transfer, nemščina kot drugi tuji jezik, angleščina kot prvi tuji jezik, transference, večjezikovna didaktika
Objavljeno: 11.06.2015; Ogledov: 823; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

7.
Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu Mocis
Andreja Rošer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu Mocis smo v teoretičnem delu na začetku predstavili potek usvajanja in učenja jezika. Najprej smo predstavili usvajanje in učenje prvega oz. maternega jezika, nato pa še usvajanje drugega oz. tujega jezika. Poiskali smo tudi dejavnike, ki vplivajo na usvajanje drugega oz. tujega jezika in prikazali podobnosti in razlike med procesom usvajanja prvega in drugega jezika. V nadaljevanju smo predstavili programe učenja slovenskega jezika, podrobneje pa smo predstavili program ZIP – Začetna integracija priseljencev. Seznanili smo se s pogoji, cilji, obsegom, organizacijo in vsebino programa ZIP. Nato smo se seznanili s potekom opravljanja izpita iz znanja slovenščine na osnovni ravni. V drugem delu teoretičnega dela smo s pomočjo preučene literature zapisali definicijo kompetenc, nato smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje in nazadnje smo predstavili še medkulturne kompetence, ki so ene izmed ključnih kompetenc, saj smo brez njih lahko izločeni iz družbe. Empirični del diplomskega dela zajema predstavitev Javnega zavoda Mocis, kjer smo izvedli tudi anketo, s katero smo želeli ugotoviti, kateri izmed načinov podajanja snovi in preverjanja znanj je za udeležence tečaja najbolj primeren in kateri so glavni problemi, s katerimi se tujci srečujejo pri učenju slovenskega jezika.
Ključne besede: Prvi oz. materni jezik, drugi oz. tuji jezik, učenje tujega jezika, dejavniki, ki vplivajo na usvajanja tujega jezika, ZIP, ključne kompetence, medkulturne kompetence, izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 510; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

8.
Aktivnosti z učenci migranti v osnovni šoli
Jasmina Turk, 2016, diplomsko delo

Opis: Pod vplivom globalizacije se na naše ozemlje priseljuje vse več populacije iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij. Ko se učitelj v šoli sreča z učencem migrantom, mora, kakor nalagajo zakoni in ostali dokumenti, izvesti aktivnosti, ki takemu učencu omogočajo čim prejšnjo in uspešno vključitev v novo okolje, jezik in kulturo. Kljub temu se nekateri učenci migranti znajdejo v veliki stiski zaradi neuspeha. V pričujočem delu smo v teoretičnem delu definirali osnovne pojme, povzeli ustrezno zakonsko podlago, natančno razgrnili Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole ter prikazali cilje, načela ter možne didaktično-metodične prilagoditve pri poučevanju učencev migrantov. Opomnili smo tudi, da morajo učitelji in učenci zadostno razviti medkulturne kompetence. Definirali smo, zakaj je drugojezičnost migrantova učna težava. V drugem, empiričnem delu smo primere učiteljevih aktivnosti razvrstili po dvostopenjskem modelu vključevanja, ki ga priporoča Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Priložili smo primer Zgibanke z osnovnimi informacijami za starše učencev migrantov, ki se na novo vpisujejo v osnovno šolo. Izdelali smo učno pripravo za izvedbo uvajalnice pred pričetkom šolskega leta za novo vpisane otroke priseljencev in prikazali vsebinsko povezanost te s šolo za starše. Nato smo za posameznega učenca pripravili individualni program za spremljanje njegovega napredka pri učenju slovenščine, načrt ocenjevanja in prilagoditve za prvi dve leti. Razvrstili smo tudi gradivo, učne načrte, zbornike, opise projektov in mesta z informacijami, ki učitelju slovenščine pomagajo, da se na poučevanje učencev migrantov dobro pripravi. Zaključili smo z ugotovitvijo, da vse obravnavane aktivnosti privedejo do uspešne vključitve učenca migranta.
Ključne besede: osnovna šola, slovenščina kot drugi/tuji jezik, učenci migranti, vključevanje, pripravljalnica
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 793; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

9.
Prilagoditev gradiva in diferenciacija pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika ter vpliv motivacije na uspešnost učenja
Kaja Hercog, 2017, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je v Evropi več priseljencev, kot jih je bilo kadar koli prej. Priseljevanje je prisotno tudi v Sloveniji. V preteklosti so k nam prihajali predvsem prebivalci bivše Jugoslavije, danes pa se v našo državo zaradi službe, ljubezni ali družine priseljujejo ljudje s celega sveta. Večina se jih želi vključiti v družbo, normalno zaživeti in si tukaj ustvariti dom. Predpogoj za uspešno integracijo je znanje jezika okolja, v našem primeru slovenščine. Priseljenci se lahko vključijo v tečaje slovenščine kot drugega/tujega jezika povsod po državi in tako poskrbijo, da so se sposobni sporazumevati v vsakdanjem življenju. Za poučevanje našega jezika obstaja veliko kakovostnega gradiva, vendar se kažejo pomanjkljivosti, ki so mdr. povezane tudi s pripadnostjo posameznika določeni jezikovni skupnosti. V magistrskem delu je opozorjeno na pomanjkljivosti, ob tem pa so podani predlogi za izboljšavo in diferenciacijo nalog. Predmet zanimanja so še dejavniki motivacije in njihov vpliv na uspešnost učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika. Teoretični del je zaradi obsežnosti tematike razdeljen na obravnavo učenja in izobraževanja, kjer je poudarek namenjen odraslim in posebnostim poučevanja tovrstne skupine, na obravnavo slovenščine kot drugega/tujega jezika, pri čemer so obdelani izobraževalni programi in možnosti učenja, ter obravnavo obstoječega gradiva za poučevanje. V empiričnem delu je predstavljena analiza nalog v obstoječem gradivu, sledijo pa ji predlogi izboljšav in možnosti diferenciacije glede na jezikovno predznanje oz. pripadnost določeni jezikovni skupnosti. Nadgradnja zapisanega je analiza podatkov, pridobljenih z anketo, ki so dali vpogled v pomen motivacije pri učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika in v njeno povezanost z uspešnostjo učenja tujega jezika.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi/tuji jezik, poučevanje, odrasli, diferenciacija, motivacija.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 328; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

10.
Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1 a
Suzana Goričanec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1a nam omogoča vpogled v poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika na začetni stopnji in prikazuje, koliko znanja o slovenskem glagolu in njegovih oblikovnih lastnostih pridobijo učeči se, ki se udeležijo tovrstnega tečaja. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni relevantni viri in literatura s področja slovenske glagolske besedne vrste, ki vključujejo njegove oblikovne lastnosti (oseba, čas, število, naklon, vid, način in prehodnost), ter teoretična dognanja o slovenskem jeziku kot drugem in tujem jeziku, ki predstavljajo temelj za naše nadaljnje raziskovanje. V nadaljevanju sta predstavljena jezikovni korpus Gigafida ter spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika², saj sta odličen in enostaven pripomoček za iskanje slovenskega besedja, ki se uporablja v zadnjih desetletjih. Empirični del omenjenega magistrskega dela prinaša analizo učbeniškega kompleta za doseganje ravni A1 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO) – Slovenska beseda v živo 1a in priročnika za učitelje, kjer se bomo osredotočili na glagol in naloge, ki so mu namenjene. Nadalje bomo ugotavljali, v kolikšni meri udeleženci začetnega tečaja na podlagi analiziranega učbeniškega kompleta usvojijo slovenski glagol, in na podlagi Bloomove taksonomije raziskovali, kateri tipi nalog so najpogostejši. V sklepnem delu, kjer so predstavljene ugotovitve in preverjene hipoteze, bomo s pomočjo metode sinteze nadgradili omenjeno gradivo in pokazali, kako ga uporabiti v praksi s pomočjo elektronskih virov. Magistrsko delo ponuja natančen prikaz možnosti obravnave glagolske besedne vrste ter njegovih oblikovnih lastnosti na začetnem tečaju slovenščine kot drugega in tujega jezika ter je namenjeno strokovnjakom, učiteljem, študentom, udeležencem tečaja in vsem, ki jih vzgoja in izobraževanje zanimata.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, glagol, obliko(slo)vne lastnosti, učbeniški komplet, začetna raven.
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 363; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici