| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZSEŽNOSTI NEGATIVNIH VPLIVOV MULTINACIONALK NA DRŽAVE V RAZVOJU
Griša Grauf, 2011, diplomsko delo

Opis: Dejanja multinacionalnih družb vplivajo na ekonomske, socialne ter politične cilje neke države. Medtem ko lahko pozitivno vplivajo na določene cilje (npr. na zaposlenost), lahko imajo sočasno negativne posledice za druge cilje države (npr. nadzor nad gospodarstvom). Oblikovala sta se dva pola, pri čemer nasprotniki multinacionalnih družb zatrjujejo, da družbe ustvarjajo nepravično razdeljene dohodke, okoljsko opustošenje ter socialno osiromašenje. Diplomsko delo želi opozoriti na negativne vidike vpliva, ki ga imajo multinacionalna podjetja na države v razvoju. V ta namen je bila uporabljena metoda analize virov in študijskih primerov. Potrjeno je bilo, da imajo multinacionalne družbe negativen vpliv tako na družbeno-kulturno okolje kot na naravno okolje v drugih državah, v katerih oz. s katerimi poslujejo. Opozorjeno je bilo tudi na neupoštevanje moralnega in etičnega vidika kulturnega okolja drugih držav. Multinacionalna podjetja bi morala biti obvezana, da koristijo in spodbujajo razvoj ne samo v matični državi, temveč v vsaki, na katero imajo vpliv. Analiza teorije s področja mednarodnega poslovanja in analiza konkretnih primerov iz prakse poslovanja multinacionalnih družb kažeta na razhajanja med teorijo in prakso.
Ključne besede: Multinacionalne družbe, globalizacija, mednarodni trg, vplivi poslovanja, države v razvoju.
Objavljeno: 12.07.2011; Ogledov: 1182; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (302,48 KB)

2.
RAZVOJ IN GIBANJE TRANSPORTNIH STROŠKOV V MEDNARODNI TRGOVINI
Jasmina Sadek, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Transport je eden najbolj pomembnih faktorjev za mednarodno trgovanje. Vedno nižji stroški transporta so šele omogočili globalizacijo in takšno trgovino, ki jo danes poznamo. Zaradi visoke konkurenčnosti na mednarodnem trgu pa so transportni stroški lahko ključna konkurenčna prednost. V preteklosti se tega še nismo tako zavedali, danes pa se posveča temu področju večja pozornost, kot kažejo številne analize in raziskave. Iz raziskav lahko vidimo, kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na transportne stroške. Poznavanje teh dejavnikov je ključnega pomena za minimiziranje transportnih stroškov, tako lahko že napačna izbira transportnega nosilca, kot smo prikazali, pomeni nepotreben dodaten transportni strošek. Za države v razvoju in nerazvite države je prav transport ključni faktor, preko katerega se lahko vključijo na mednarodni trg. Zato so investicije v izgradnjo infrastrukture tako pomembne. Danes se pa vedno bolj soočamo s težavami v transportu kot so to zastoji in onesnaževanje. Trenutno najbolj diskutirani temi na politični ravni so ravno ti dve. Zato se tudi iščejo rešitve kot so to inteligentno zgrajene infrastrukture, ki zmanjšajo zastoje, nesreče in izpušne pline ali pa nove tehnologije v transportu, ki tudi zmanjšajo onesnaževanje. To so tudi glavne problematike, za katero skuša Evropska Unija najti primerne rešitve in strategije. Pomembnost transporta in vpliv transportnih stroškov se bo še povečala, predvsem ko se bodo še ostale države vključile na mednarodni trg.
Ključne besede: Transportni stroški, cena, mednarodna trgovina, Evropska Unija, razvite države, države v razvoju, stroškovne spremenljivke, kombinirani transport, infrastruktura, razdalja
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 1519; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (605,86 KB)

3.
SVETOVNA TRGOVINSKA ORGANIZACIJA IN TRENDI V MEDNARODNI TRGOVINI
Andreja Meglič, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Po drugi svetovni vojni so se zaradi drobljenja svetovnega trga posamezne države pričele povezovati v regionalne gospodarske tvorbe. Z namenom spremljanja mednarodne trgovine z blagom in za njeno liberalizacijo je bil sklenjen GATT, ki pa ni prinesel želenih rezultatov, saj se je svetovna trgovina konec sedemdesetih let soočala s hudimi problemi- razmah številnih necarinskih omejitev, dvoumna in nedoločno opredeljena pravila pa so omogočala diskriminacijo ter protekcionistične ukrepe. Prav zato so na zasedanju Urugvajskega kroga sprejeli deklaracijo o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. STO je bila ustanovljena 1. januarja 1995 in je edina mednarodna organizacija, ki se zavzema za čim večjo liberalizacijo trgovine in se ukvarja s pravili globalne trgovine med narodi. Njen sedež je v Ženevi, trenutno ima 153 držav članic. Z razmahom globalizacije so se pričele navidezno brisati meje med državami, ki so vse bolj odprle svoja gospodarstva, kar je pripeljalo do povečanja obsega svetovne trgovine vse do leta 2009, ko je gospodarska in finančna kriza prešla v globalno recesijo. Severna Amerika, Evropa in Azija so regije, ki krojijo trgovanje na svetovnem trgu. Največji delež svetovne trgovine poteka med svetovnimi velesilami- Združenimi državami Amerike, Nemčijo in Kitajsko. Enake trende je opaziti tudi na področju storitev. Liberalizacija svetovnega trga in globalizacijski procesi so povzročili številne pozitivne učinke. Nasprotniki trdijo drugače, saj globalizacijo krivijo za neenakost med državami in revščino v svetu. Trdijo tudi, da imajo nadzor nad kapitalom in odločanjem le razvite države ter da so pravila trgovanja postavljena v prid bogatim. Da temu ni tako dokazuje STO s številnimi pravili in mehanizmi, ki s spodbujanjem izvoza in uvoza omogočajo hitrejše vključevanje držav v razvoju v mednarodno trgovanje. Države v razvoju predstavljajo dve tretjini držav članic STO in zaradi slabše razvitosti dosegajo v celotnem trgovinskem sistemu ugodnejši preferencialni tretma, ki je opredeljen v vseh temeljnih sporazumih STO. Prav s tovrstnimi kritikami se bo STO soočala v prihodnosti vse pogosteje. V svetovni trgovini ima vse večji pomen tudi okoljska problematika, ki postaja predmet številnih zasedanj. Kljub številnim kritikam in nasprotnikom STO v primeru konfliktov ohranja moč in suverenost ter ukrepa v skladu s sprejetimi pravili. Zavedanje določenih pomanjkljivosti sistema in poskusi odprave le-teh ter prilagajanje novim razmeram na svetovnem trgu so izrednega pomena v delovanju STO.
Ključne besede: GATT, WTO, STO, države v razvoju, globalizacija, trendi v mednarodni trgovini
Objavljeno: 20.06.2012; Ogledov: 2225; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (659,84 KB)

4.
KITAJSKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Aleks Berlič, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtomobilska industrija velja za eno izmed najpomembnejših globalnih gospodarskih panog. Gre za zelo tehnološko intenzivno panogo, ki za nemoteno delovanje povezuje številne druge industrije kot na primer, kemijsko, jeklarsko, elektro-računalniško, naftno in druge. Najmočnejši avtomobilski proizvajalci so do nedavnega prihajali iz Nemčije in Združenih držav Amerike. Razmerje moči je spremenila nedavna gospodarska kriza. Recesija je na rob bankrota spravila številne velike avtomobilske proizvajalce ter njihove dobavitelje. Prav v času gospodarske krize je Kitajska prvič prehitela ameriško avtomobilsko industrijo in tako postala največji svetovni avtomobilski trg. Gospodarska kriza je močneje vplivala na razvite države zahodnega sveta, medtem ko države v razvoju, krize niso čutile tako močno, kar se je poznalo tudi v avtomobilski industriji. Pri preučevanju avtomobilske industrije naletimo na fenomen t.i. badge engineeringa. Gre za koncept izdelovanja enakih vozil pod različnimi znamkami. Proizvajalci so ugotovili, da lahko z nakupom licence modelov drugih proizvajalcev privarčujejo nepotrebne stroške razvijanja prototipov lastnih unikatnih modelov. Koncept badge engineeringa si lahko privoščijo le proizvajalci avtomobilov nižjega in pogojno srednjega razreda. Kitajsko avtomobilsko industrijo sta v moderni dobi zaznamovala dva pomembna dogodka. Leta 1994 je centralna kitajska oblast sprejela Zakon o avtomobilski industriji, sedem let po sprejetju zakona avtomobilsko industrijo zaznamuje še vstop Kitajske v svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Članstvo v WTO, je kitajski avtomobilski industriji doprineslo še tako potrebno konkurenčno prednost, večja konkurenca na tržišču je znižala cene produktov in prisilila kitajska podjetja v izdelovanje tehnološko bol dovršenih produktov. Na kitajskem trgu vlada tudi močna konkurenca s strani tujih avtomobilskih proizvajalcev, ki so zaradi cenejše kitajske delovne sile in posledično zmanjševanja lastnih produkcijskih stroškov selili svoje proizvodne obrate na kitajsko. Ker kitajska zakonodaja preprečuje večinsko lastništvo tujih investitorjev, so le – ti ustanovili mešana podjetja. V nalogi so predstavljeni trije največji, FAW – Volkswagen Automotive Co., GMChina, Brilliance BMW.
Ključne besede: GLOBALNA GOSPODARSKA KRIZA, VELIKI TRIJE, TRŽNI DELEŽ, WTO, BADGE ENGINEERING, BRUTO DOMAČ PROIZVOD, IZVOZ, UVOZ, PRODAJA VOZIL, DRŽAVNA PORABA, DRŽAVE V RAZVOJU, FAW, DFM, BAW, CHERY, GEELY.
Objavljeno: 07.12.2012; Ogledov: 2559; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (735,26 KB)

5.
IZVOZ NEVARNIH ODPADKOV V DRŽAVE V RAZVOJU - PEREČ PROBLEM DANAŠNJE DRUŽBE
Teja Bone, 2013, magistrsko delo

Opis: Zaradi vse večje potrošnje in proizvodnje v svetu narašča tudi količina proizvedenih in nepravilno odloženih odpadkov, zato je predvsem v razvitih državah vedno večji poudarek na gospodarjenju in ravnanju z odpadki. V razvitih državah je tako običajno uveljavljena stroga okoljska zakonodaja, ki ureja ravnanje z nevarnimi odpadki in posledično povišuje stroške odstranjevanja in predelave le-teh, zato se nevarni odpadki pogosto izvažajo v države v razvoju. Ta pojav je v svetu prisoten že desetletja, zato se v državah v razvoju, ki v večini primerov nimajo urejene zakonodaje, ki bi urejala ravnanje s tovrstnimi odpadki, niti ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo nevarnih odpadkov, vse bolj ogroža okolje in zdravje ljudi. Največ nevarnih odpadkov se iz razvitih držav izvozi v afriške države ter v Indijo in Azijo, kjer moramo izpostaviti predvsem Kitajsko. Za rešitev nastale problematike vse obsežnejšega izvoza nevarnih odpadkov v države v razvoju so države oblikovale različne mednarodne konvencije, s pomočjo katerih želijo zajeziti obseg nezakonitega trgovanja s tovrstnimi odpadki. Najpomembnejša med njim je Baselska konvencija, ki šteje danes že preko 180 držav članic. Med razvitimi državami si za ureditev nastale problematike z odpadki veliko prizadeva tudi Evropska unija (EU), ki na področju ravnanja z odpadki uveljavlja zakonodajo, ki ureja področje odpadkov in nevarnih odpadkov v državah članicah EU. Vendar se kljub veljavni zakonodaji veliko nevarnih odpadkov izvaža v države v razvoju nezakonito. Zaradi vse hitreje rastoče elektronske industrije pa postaja vse obsežnejše tudi trgovanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), ki se iz razvitih držav izvaža v države v razvoju tako z namenom ponovne uporabe in odlaganja kot tudi predelave, saj je bogata s tržno zanimivimi kovinami. OEEO se v države v razvoju pogosto izvozi nezakonito, in ker države običajno ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo OEEO, prinaša uvoz tovrstnih odpadkov škodljive posledice tako za okolje kot zdravje prebivalcev teh držav. Problematika nezakonitega izvoza OEEO v države v razvoju postaja vse bolj pereča, zato so v zadnjem obdobju nekatere razvite države in države v razvoju sprejele dodatne ukrepe, s katerimi želijo zajeziti nezakonito trgovanje z OEEO ter zagotoviti ustrezno ravnanje z OEEO.
Ključne besede: odpadki, nevarni odpadki, izvoz, uvoz, države v razvoju, razvite države, EU, OEEO
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1490; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

6.
VPLIV GLOBALIZACIJE NA SOCIALNO VARNOST
Marko Gabrič, 2013, diplomsko delo

Opis: Globalizacija je interdisciplinaren proces, ki vpliva na najrazličnejša področja (kulturno, politično, ekonomsko) in je zaradi tega skorajda nemogoče zajeti vse njegove posledice in oblike, v katerih se pojavlja, kot tudi ni splošno sprejete definicije, ki bi natančno opredeljevala njegovo bistvo. Celo nasprotno, obstajajo številne definicije in pristopi k preučevanju globalizacije, kar pa je v veliki meri posledica različnih ideoloških prepričanj in položajev v družbi. Kako globalizacija vpliva na socialno varnost, je odvisno od več dejavnikov: od političnih, geografskih, ekonomskih,… Najpomembnejši med njimi pa je stopnja razvitosti države v trenutku, ko je le-ta vstopila v globalizacijo. Tako ločimo države v razvoju in razvite države. V razvitih državah temeljni problem predstavlja množična brezposelnost predvsem nekvalificiranih delavcev, saj velike gospodarske družbe selijo svojo proizvodnjo v države, kjer je izdelava produkta cenejša, saj so plače v teh državah nižje, nižji so prispevki za socialno varnost, prav tako pa je nižja tudi delovno-pravna zaščita. Na drugi strani pa se v državah v razvoju izkorišča nekvalificirane delavce (med njimi so tudi otroci), ki delajo in živijo v nevzdržnih pogojih. Mesečni prihodki jim ne zadostujejo niti za preživetje, socialna zaščita pa je minimalna ali pa je sploh ni. Brezposelnost je velik problem za socialno varnost, saj na eni strani pomeni manj prilivov v državno blagajno, ki predstavlja finančno podlago sistemom socialne varnosti, po drugi strani pa povzroča njeno praznjenje zaradi številnih stroškov, ki jih brezposelnost povzroči.
Ključne besede: globalizacija, socialna varnost, države v razvoju, razvite države, brezposelnost, izkoriščanje delavcev
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 800; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (475,06 KB)

7.
IZZIVI IN PRILOŽNOSTI VSTOPA SLOVENSKIH PODJETIJ NA NOVE DINAMIČNE TRGE
Alen Borošak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti držav v razvoju, ki veljajo za eno izmed pomembnejših obravnavanih področij svetovnega ekonomskega prostora. Kljub dejstvu, da so bile pred dobrim desetletjem vse niti dogajanj na svetovnem gospodarskem in finančnem prostoru v rokah razvitih držav zahodnega sveta, so države v razvoju, kljub nezadostni stopnji razvoja njihovega ekonomskega, političnega in sociokulturnega okolja, sledile svoji viziji na poti industrializacije gospodarstva in tako pišejo zanimivo zgodbo o doseganju ekonomskega napredka. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili ekonomske razsežnosti globalizacije, ki je s pomočjo tehnološkega napredka in odpravo ekonomskih, logističnih in predvsem miselnih ovir spremenila svet v eno veliko ploskev. Globalizacije, katere glavna vodila so liberalizacija mednarodne trgovine, tehnološki napredek držav in razvoj informacijske tehnologije, je nemogoče opisati z eno samo definicijo, zato smo ta pojem opredelili s pomočjo razlag posameznih avtorjev. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na države v razvoju in njihove ekonomske razsežnosti. Podrobneje smo analizirali posamezne države iz skupine NEXT 11 in opredelili značilnosti njihovega makro, poslovnega in investicijskega okolja ter tako dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Kljub spoznanju, da omenjene države posedujejo ogromen potencial za doseganje odmevnega gospodarskega napredka, se vsaka izmed njih nahaja na različni stopnji ekonomskega in socialnega razvoja, kar med drugim predstavlja izzive na področju doseganja višje stopnje makroekonomske in sociokulturne stabilnosti. Analizirane države smo med drugim primerjali s skupino držav BRIC in ugotovili, da sta si skupini držav v določenih makrosegmentih podobni bolj, v drugih manj, a kljub temu obe posedujeta neprecenljiv potencial za trajnostni razvoj. Nadalje smo v tretjem delu opredelili najpomembnejše trgovinske partnerje posameznih držav iz skupine NEXT 11 in blagovne skupine, ki se pojavljajo na njihovi izvozni oziroma uvozni strani. Prišli smo do spoznanja, da ZDA in Kitajska, ob kontinentalnih sosedih, za večino držav predstavljata najpomembnejšega partnerja na področju blagovne menjave. Najpomembnejši proizvodi, ki so predmet blagovne menjave, so predvsem elektronska oprema in visokotehnološki proizvodi, viri energije, med katerimi izstopa nafta, in posamezne surovine ter ostale manj kompleksne blagovne skupine. V zadnjem delu smo analizirali gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in državami iz skupine NEXT 11 in ugotovili, da je obseg blagovne menjave Slovenije s posameznimi državami, z izjemo Turčije in Južne Koreje, na nezavidljivem nivoju. To dejstvo naroča slovenski diplomaciji, predvsem pa slovenskim podjetjem, večje osredotočenje na značilnosti posameznih držav iz omenjene skupine.
Ključne besede: Globalizacija, države v razvoju, gospodarska rast, ekonomski razvoj, NEXT 11, BRIC, makro segmenti, poslovno okolje, blagovna menjava, trgovski partner.
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 648; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

8.
Increasing the contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security
Christophe Béné, G. Macfadyen, E. H. Allison, 2007

Opis: The objectives of this Technical Paper are to highlight the contribution that inland and coastal small-scale fisheries can make to poverty alleviation and food security and to make practical suggestions on ways that this contribution can be maximized. This paper is organized into three main sections. The first section discusses the concepts of poverty, vulnerability and food security, and briefly outlines how these concepts have evolved in recent years within the field of fisheries (in line with the rest of the development literature). The second section reviews the actual and potential contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security. It illustrates, through use of examples, the role that small-scale fisheries can play in economic growth at the national level and poverty alleviation and rural development at the local level. The third and main section of the document discusses ways of increasing the contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security through nine main entry points. First, the paper revisits conventional fisheries policies and legislation and makes suggestions on how those can be made more pro-poor. Next, the paper emphasizes the importance of capacity building and highlights how cross-sectoral interventions can greatly improve the livelihoods of fish-dependent communities. The paper then proposes a series of broad pro-poor or pro-small-scale fisheries principles, before discussing in greater detail three of the main management instruments adopted in fisheries: (i) property right approaches; (ii) co-management; and (iii) protected areas. The next two sub-sections discuss markets and how to make them work for the poor, and the important issue of pro-poor financing systems and subsidies. The paper highlights the complexity of the issues and reflects the current debate on the ambiguous impacts of markets and trade on poverty alleviation. The last sub-section examines the information, research agenda and communication strategies that are needed to complement or support other interventions and to ensure the contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security.
Ključne besede: ribištvo, države v razvoju, prehrana ljudi, varnost živil
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 370; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Milk for health and wealth
Jørgen Henriksen, 2009

Opis: Smallholder dairying offers high returns to land and labor, a source of regular income, gives women an opportunity to become economically active, encourages cooperation between smallholders and transfers capital from urban centers to rural areas through the trade of milk: a low risk and low cost activity that has the potential to reduce poverty and improve livelihoods. The target audience for is people and organizations that provide advisory, business and technical support to small-scale farmers and local communities in low and middle-income countries, as well as policy makers and program managers.--Publisher's description.
Ključne besede: mleko, mlečni proizvodi, agrarna ekonomika, zdravje, države v razvoju
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 280; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Rural transport and traction enterprises for improved livelihoods
C. Peter Crossley, Tim Chamen, Josef Kienzle, 2009

Opis: This booklet focuses on promoting transport and traction services as viable diversification enterprises for smallholder farmers and other in rural areas. It considers the benefits that can arise from such enterprises, not only for smallholders themselves, but also to local communities in overall terms through increased productivity, improved and faster marketing, better mobility and reduced drudgery.--Publisher's description.
Ključne besede: infrastruktura, države v razvoju, kmetijstvo, transport, ekonomika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 394; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici