1. Antioxidant activity of elderberry fruits during maturationNataša Imenšek, Janja Kristl, Tadeja Kraner Šumenjak, Anton Ivančič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Antioxidant activity (AOA) in fruits of Sambucus nigra and several new elderberry interspecific hybrids involving S. javanica (JA), S. nigra subsp. nigra (NI), S. nigra subsp. nigra ‘Black Beauty’ (BB), S. nigra subsp. cerulea (CER) and S. racemosa (S. racemosa subsp. racemosa (RAC), S. racemosa subsp. racemosa var. miquelii (MIQ), S. racemosa subsp. tigranii (TIG), S. racemosa subsp. kamtschatica—coreana (KOR) at five maturity stages were investigated by applying DPPH (2,2-diphenyl-1-picrylhydrazyl), ABTS (2,2′-azino-bis(3-ethylbenzothiazoline-6-sulfonic acid)), FRAP (ferric reducing antioxidant power) and ORAC (oxygen radical absorption capacity) assays. The aim of the study was to compare different assays for estimating AOA in elderberries, to plan the appropriate harvest time and to determine whether the most promising genotypes could be predicted in advance. All assays used showed that AOA increased significantly during maturation. All assays were significantly correlated with each other and could be reliably used for the AOA determination of elderberries. In fully mature berries, significant correlations were also found between total phenolic (TP) content and AOA by all assays, but no significant correlations were found between total ascorbic acid (TAA) content and AOA by all assays. At the fully mature stage, (the most appropriate stage for harvesting), berries of (JA × NI) × BB and (JA × NI) × MIQ were found to be superior in AOA and TP content. Genotypes with higher/lower AOA and TP content could not be predicted in advance, while TAA showed the opposite.
Ključne besede: Sambucus, interspecific hybrids, maturation, ABTS, DPPH, ORAC, FRAP, total phenolic content, ascorbic acid, correlations
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (747,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Izbira metode za določevanje antioksidativne aktivnosti biološko aktivnih komponent : magistrsko deloŽiva Nekrep, 2023, magistrsko delo Opis: Antioksidanti so spojine, ki so zmožne inhibirati oksidacijo s čimer ščitijo organizem pred obolenji, povzročenimi s prostimi radikali. V magistrskem delu smo želeli določiti optimalno metodo za določanje antioksidativne aktivnosti biološko aktivnih komponent glede na njihovo strukturo in topnost. Uporabili smo sintetične spojine, ki izkazujejo biološko aktivnost, med katere spadajo askorbinska kislina, butiliran hidroksi toluen, kofein, klorogenska kislina, resveratrol, rutin in teofilin ter ekstrakte iz naravnih surovin, tj. CBD, črna kumina, šipek in zelena kava, ki smo jih pripravili z mletjem in ultrazvočno ekstrakcjio ter uparevanjem z rotacijskem uparjalnikom. Raztopine sintetičnih spojin in ekstraktov smo pripravili v metanolu ter testirali njihove antioksidativne lastnosti z DPPH, CUPRAC, s FRAP in z ORAC testom ter β-karotensko metodo. Dobljene rezultate smo ovrednotili glede na kemijske lastnosti in strukturo spojine ter sklepali, katera izmed antioksidativnih metod je najbolj primerna za določevanje antioksidativne aktivnosti.
Ključne besede: Antioksidanti, biološko aktivne komponente, testi antioksidativnosti, DPPH, FRAP, CUPRAC, ORAC, β-karotenska metoda
Objavljeno v DKUM: 21.07.2023; Ogledov: 627; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,96 MB) |
3. Okolju prijazno pridobivanje ekstraktov iz rožmarina (rosmarinus officinalis l.) z globoko evtektičnimi topili in ocena njihove antioksidativne učinkovitosti : magistrsko deloŽan Koštomaj, 2022, magistrsko delo Opis: Globoko evtektična topila predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom za ekstrakcijo bioaktivnih učinkovin. V sklopu magistrskega dela smo za namen ekstrakcije antioksidativnih spojin iz rožmarina sintetizirali šest različnih globoko evtektičnih topil, pri čemer so vsi kot akceptorja vodikove vezi vsebovali holin klorid, kot donorji vodikove vezi pa so se izmenjevali etilen glikol, 1,2-propandiol, ocetna kislina, mlečna kislina, urea in fruktoza, kot primerjavo s konvencionalim topilom pa smo uporabili raztopini različnih koncentracij etanola in metanola. Za pripravo vzorcev smo uporabili tehniko matrično trdno-fazne disperzije, za identifikacijo in kvantifikacijo izbranih spojin pa smo uporabili metodo tekočinske kromatografije ob uporabi UV detektorja (HPLC-UV). Dobljenim ekstraktom smo določili še antioksidativno delovanje s TPC, FRAP in DPPH testi. Vsi antioksidativni testi so pokazali, da je imel vzorec, pri katerem smo uporabili mlečno kislino kot HBD, najvišjo antioksidativno aktivnost, temu pa sta sledila vzorca, pridobljena s 70 % etanolom in z DES topilom na osnovi ocetne kisline. Dobljene rezultate smo primerjali s podobno raziskavo na področju ekstrakcij fenolnih spojin iz rožmarina z uporabo globoko evtektičnih topil, pri čemer smo njihove rezultate presegli. S tem smo razvili in vpeljali novo, hitro, bolj učinkovito in cenovno ugodno ekstrakcijsko metodo ob uporabi globoko evtektičnih topil za pripravo rastlinskih ekstraktov z visoko vsebnostjo aktivnih učinkovin iz rožmarina.
Ključne besede: Globoko evtektična topila, rožmarin, HPLC, TPC, FRAP, DPPH
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 866; Prenosov: 176
Celotno besedilo (2,81 MB) |
4. Ekstrakcija amigdalina iz jedrc koščičastega sadja in testiranje antioksidativne aktivnosti ekstraktov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeNika Atelšek Hozjan, 2021, diplomsko delo Opis: Farmacevtska, kozmetična kot tudi prehrambena podjetja že vrsto let uporabljajo jedrca koščičastega sadja za pridobivanje ekstraktov, destilatov in olj. Omenjeni ekstrakti po navedbah iz literature vsebujejo amigdalin, ki se je v drugi polovici prejšnjega stoletja na trgu pojavil pod imenom vitamin B-17. Navajajo tudi, da amigdalin zavira nastajanje rakavih celic ter ima pozitiven vpliv na tumorska obolenja.
Raziskovali smo, ali ekstrakti koščičastega sadja resnično vsebujejo amigdalin, ter se osredotočili na njegovo izolacijo. V ta namen smo izvajali ekstrakcije po Soxhletu ter v ultrazvočni kopeli. Spremljali smo tudi kinetiko ekstrakcije in želeli določiti optimalne obratovalne pogoje za pridobitev ekstraktov s čim višjo vsebnostjo amigdalina. V dobljenih ekstraktih smo z uporabo kromatografske analize z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost amigdalina. Vsebnost skupnih fenolov v ekstraktih smo določali spektrofotometrično. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo preverjali z uporabo DPPH radikalske metode.
V diplomskem delu smo uspešno izolirali amigdalin in ugotovili, da na njegovo vsebnost v ekstraktih vpliva tako izbira topila kot tudi temperatura. Ker so jedrca koščičastega sadja polna maščobnih spojin, je za izolacijo amigdalina iz tovrstnega materiala primerneje uporabiti manj polarna topila kot so dietil eter, etanol in metanol. Ugotovili smo, da antioksidativna aktivnost dobljenih ekstraktov ni nujno pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin vendar pa na vsebnost skupnih fenolov vpliva izbira ekstrakcijske metode in temperatura ekstrakcije. DPPH test je za komponento amigdalina pokazal negativne rezultate, zato nismo dokazali antioksidativnega delovanja.
Ključne besede: amigdalin, ekstrakcije, LC-MS/MS, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, DPPH
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 1102; Prenosov: 208
Celotno besedilo (2,51 MB) |
5. Vpliv postopka ekstrakcije na kvaliteto ekstrakta iz Yerba mate (Ilex paraguariensis) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeEva Tratnik, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako način in čas ekstrahiranja ter topilo vplivajo na končne ekstrakte, pridobljene iz posušenih listov južnoameriške rastline Yerba mate (Ilex paraguariensis). Izvedli smo ekstrakcijo po Soxhletu in superkritično ekstrakcijo s CO2 ob dodatku različnih topil in z različnimi časi ekstrahiranja. Ker je rastlina znana po zdravilnih in tudi poživljajočih učinkih, smo v ekstraktih analizirali dvoje; antioksidativno aktivnost ter vsebnost petih učinkovin; kofeina, teobromina, teofilina, kofeinske ter klorogenske kisline. Za določitev antioksidativnosti smo uporabili radikalsko metodo DPPH, za določitev učinkovin pa metodo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo. Želeli smo določiti optimalne pogoje ekstrakcije.
Rezultati kažejo, da na kvaliteto ekstraktov vplivajo ekstrakcijska metoda, topilo ter čas ekstrakcije. Ugotovili smo, da je mešanica etanola in vode primernejše topilo kot etanol. Pri ekstrakcijah s tem topilom smo dobili višje izkoristke ter več ekstrahiranih aktivnih učinkovin, antioksidativna aktivnost pa je primerljiva. Najslabše rezultate kaže superkritična ekstrakcija s CO2, s kotopilom etanolom.
Ključne besede: Yerba mate, ekstrakcija po Soxhletu, superkritična ekstrakcija, LC-MS/MS, DPPH
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1021; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,66 MB) |
6. KINETIKA SPROŠČANJA KURKUMINA IZ RAZLIČNIH TRDNIH FORMULACIJMaja Rebernišek, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo iskali primerne nosilce za vezavo kurkumina. Raziskovali smo sproščanje aktivne substance kurkumina iz različnih trdnih formulacij. Sproščanje smo študirali v mediju pH želodca in mediju pH debelega črevesa v različnih časovnih intervalih. Ker ima kurkumin največjo biološko aktivnost v debelem črevesu, smo iskali tak nosilec, ki bi se minimalno sproščal v želodcu, popolnoma ali vsaj v veliki večini pa bi se sprostil v debelem črevesu. Ugotovili smo, da tristearat ni primeren nosilec za vezavo kurkumina, saj ni prišlo do sproščanja substance. Z vezavo kurkumina na PEG različnih molskih mas smo dobili primeren nosilec. Kurkumin se je popolnoma sprostil tako v mediju pH želodca kakor tudi v mediju pH debelega črevesa. Prišli smo do ugotovitve, da se hitrost sproščanja aktivne substance z naraščajočo verigo PEG zmanjšuje. Ugotovili smo, da nanoenkapsulacija kurkumina ni primerna metoda, saj ne pride do sproščanja substance v želodcu. V debelem črevesu pa je sproščanje minimalno. S koprecipitacijo smo kurkumin vezali na ciklodekstrin. Ta metoda je bila uspešna, saj se je vsa učinkovina sprostila v želodcu. Daleč največjo antioksidativno aktivnost smo dobili pri vzorcu nanoenkapsulacije.
Ključne besede: kurkumin, mikronizacija, sproščanje, DPPH
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1459; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. Spektrofotometrične metode za določanje antioksidativnosti spojin, namenjenih obdelavi tekstilnih materialovSara Barber, 2015, diplomsko delo Opis: Za zaščito tekstilnih materialov pred delovanjem mikroorganizmov in za dosego njihove antioksidativnosti se vse bolj opiramo na različne naravno učinkovite spojine s sposobnostjo protimikrobnega in antioksidativnega delovanja. Med naravnimi sredstvi z dokazano protimikrobnim delovanjem so zelo zanimive naravne spojine, kot so hitozan, oleuropein, eugenol, in druga eterična olja rastlin, ki veljajo za ljudem in okolju prijazne spojine. Zaščita tekstilnih materialov z naravnimi spojinami z namenom zaščite pred delovanjem mikroorganizmov je relativno dobro vpeljana na področje obdelave tekstilnih materialov, ker pa se mnogim naravnim spojinam pripisuje tudi antioksidativno delovanje, je smiselno njihovo antioksidativno učinkovitost dejansko tudi preveriti.
Za »in vitro« določevanje antioksidativnega potenciala teh spojin za potencialno rabo na področju funkcionalizacije tekstilnih materialov se je potrebno opreti na metode s pomočjo katerih je možno antioksidativnost preverjati oziroma vrednotiti, tako da je možno na osnovi dobljenih rezultatov sklepati na boljšo ali slabšo antioksidativno učinkovitost uporabljene spojine.
Iz tega razloga je diplomska naloga izpeljana v smislu uporabe treh vrst spektrofotometričnih metod za določanje antioksidativnosti spojin, kot so to hitozan, oleuropein in eugenol, ki so bili v zadnjih letih pogosto zastopani v postopku obdelave različnih tekstilnih substratov. Na osnovi rezultatov spektrofotometričnih metod, in sicer: Folin-Ciocalteu metode, analize sposobnosti redukcije in na osnovi analize sposobnosti lovljenja prostih radikalov DPPH• je bila ovrednotena antioksidativna učinkovitost testiranih spojin v smislu boljše oziroma slabše antioksidativnosti. Rezultati posameznih metod so bili temeljito proučeni na osnovi trendov naraščanja ali upadanja antioksidativne zaščite po posamezni metodi. Ugotovljeno je, da je izmed vseh testiranih spojin najbolj antioksidativno aktiven eugenol, ki mu sledi oleuropein. Nasprotno, izkazuje hitozan le malenkostno antioksidativno delovanje.
Ključne besede: hitozan, oleuropein, eugenol, Folin-Ciocalteu, analiza sposobnosti redukcije, 2, 2-difenil-1-pikrilhidrazil radikal (DPPH•)
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 2527; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,04 MB) |
8. |
