SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Presejalni program Dora in motiviranost žensk za samopregledovanje dojk
Mirela Dorić, 2013, diplomsko delo

Opis: Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen pri ženskah in še vedno ostaja prvi med vzroki smrti zaradi raka. Razlogov za nastanek je več, pomembno pa je dejstvo, da se je življenjska doba podaljšala in ker je rak bolezen predvsem starejših ljudi, ženske zbolevajo v večji meri kot včasih. Potrebno je poudariti, da je rak dojke visoko ozdravljiva bolezen, če jo le odkrijemo dovolj zgodaj. Samopregledovanje dojk je prva in najenostavnejša metoda za zgodnje odkrivanje raka in edino uspešno orožje, ki ga ima vsaka ženska v svojih rokah. Namen mojega diplomskega dela je ugotoviti, če ženske izvajajo samopregledovanje, ali ga pravilno izvajajo ali so ženske, ki so zaposlene v zdravstvu, bolj vestne pri samopregledovanju dojk in ali ženske poznajo Državni presejalni program Dora. Raziskavo smo s pomočjo vprašalnika opravili med zdravstvenimi delavkami in med naključno izbranimi ženskami, ki niso zaposlene v zdravstvu. Rezultati raziskave so pokazali, da ženske v večini ne poznajo pravilnega samopregledovanja dojk in da pri tem ni očitnejših razlik med obema skupinama žensk. Več kot polovica udeleženk pozna program Dora oz. njegovo področje delovanja.
Ključne besede: Samopregledovanje, rak dojk, Državni presejalni program Dora, mamografija
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1613; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (796,66 KB)

2.
Rak dojke in državni program DORA
Sanja Vukanič, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča. Rak dojk je povsod po svetu najpogostejši ženski rak. K nastanku te bolezni veliko prispevajo različni dejavniki tveganja kot so hormonska nadomestna terapija, nezdrav način prehranjevanja, debelost, prekomerno uživanje alkohola in kajenje. Znano je, da se rak dojke pogosteje pojavlja pri starejših kot pri mlajših ženskah. Namen. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kolika je osveščenost žensk o raku dojk in ali ženske poznajo državni program DORA. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja, metodo kompilacije in deskriptivno metodo. Za literaturo smo uporabili tako slovenske kot tuje strokovne članke na temo rak dojk in državni program DORA. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da ženske večinoma poznajo znake, ki kažejo na obolenje dojk in dejavnike tveganja, ki so povezani z razvojem raka dojk. Državni program DORA pozna 57 % žensk, kar 83 % žensk pa pozna namen državnega programa DORA. Kar 91 % žensk pozna mamografijo, ki je del presejalnega programa DORA. Sklep. Pomembno se je zavedati, da je rak dojk ozdravljiva bolezen, če jo le odkrijemo dovolj zgodaj. Ženske same lahko same največ storijo z različnimi preventivnimi metodami, ena izmed glavnih presejalnih programov, ki uspešno deluje po vsej Sloveniji, pa je Državni presejalni program DORA.
Ključne besede: rak dojk, dejavniki tveganja, starejše ženske, Državni presejalni program DORA, mamografija
Objavljeno: 06.01.2015; Ogledov: 1265; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (913,35 KB)

3.
Osveščenost žensk o samopregledovanju dojk v Pomurski regiji
Mateja Novak, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Rak dojk je po svetu najpogostejši rak pri ženskah. S starostjo se ta bolezen veča. Z rednim samopregledovanjem dojk, hitrim prepoznavanjem sprememb na dojkah ter poznavanjem dejavnikov tveganja lahko ženske hitro prepoznajo bolezen. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kolikšna je osveščenost žensk o samopregledovanju dojk v Pomurski regiji. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 naključno izbranih žensk. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirane ženske seznanjene s pravilno tehniko samopregledovanja dojk, saj si 86 % žensk dojke samopregleduje stoje pred ogledalom, vendar pa samo 22 % žensk samopregledovanje izvaja redno, enkrat na mesec. Znanje tehnike za samopregledovanje dojk je 34 % žensk pridobilo od svojega ginekologa in prav tako 34 % žensk iz strokovnih člankov, samo 6 % pa od medicinske sestre. Anketiranke tudi premalo poznajo dejavnike tveganja, ki povzročajo raka dojke. Sklep: Ženske se morajo zavedati, da je rak dojk ozdravljiva bolezen, če je le odkrita pravočasno. Največ lahko storijo same, s samopregledovanjem dojk ter poznavanjem dejavnikov tveganja. V Sloveniji uspešno deluje tudi državni program presejanja za raka dojk DORA, ki vabi vse ženske med 50. in 69. letom na mamografski pregled vsaki dve leti.
Ključne besede: samopregledovanje dojk, rak dojk, medicinska sestra, DORA
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 404; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

4.
Ozaveščenost ljudi o presejalnih programih
Andreja Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Presejalni programi so, namenjeni zgodnjemu odkrivanju bolezni. S presejalnimi programi v Sloveniji se išče osebe, ki so zbolele za rakom dojke, za rakom na materničnem vratu in za rakom debelega črevesa in danke. Z redno udeležbo v presejalnih programih, lahko pri navidezno zdravi populaciji odkrijejo predrakave spremembe. Ob zgodnjem odkritju je njihovo zdravljenje hitrejše in pusti manj posledic. V Sloveniji potekajo trije presejalni programi, in sicer DORA, ZORA in Svit. Naš namen je bil predstaviti ozaveščenost ljudi o presejalnih programih. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 80 naključno izbranih oseb, starejših od 30 let. Raziskavo smo izvedli v nakupovalnem centru v Murski Soboti. Podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo obdelali, rezultate pa grafično prikazali s programom Microsoft Excel in jim s programom Microsoft Word ustrezno komentirali. Rezultati: Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da anketirane osebe dobro poznajo presejalne programe. Največ jih pozna preventivni program Svit, dobro pa poznajo tudi ostala dva programa. Anketiranci prav tako dobro poznajo namen presejalnih programov in za katere bolezni je posamezni program namenjen. Večina od anketirancev je že prejela vabilo v presejalni program in se nanj tudi odzvala. Pri tistih, ki se niso odzvali je bil najpogostejši razlog, da temu niso posvečali velike pozornosti. Velika večina anketirancev se namerava v prihodnje odzvati na vabilo v presejalni program. Sklep: Podatki, pridobljeni z anketo, nakazujejo, da so anketiranci dobro ozaveščenih o presejalnih programih, da vedo kaj je presejanje in kakšen namen ima posamezni presejalni program. Razveseljivo je dejstvo, da se jih je večina že odzvala na vabilo, in da se bodo v večini odzvali na vabilo v presejalni program tudi v prihodnje.
Ključne besede: presejalni programi, presejanje, DORA, ZORA, Svit, rak
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 675; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Osveščenost žensk v Pomurju o ginekoloških presejalnih programih
Mojca Halabarec, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, za zgodnje odkrivanje bolezni in hitro ukrepanje. S presejalnimi programi na ginekološkem področju pregledujejo ženske s preprostimi preiskavami ali testi, da bi med njimi odkrili tiste, ki že imajo predstopnjo ali začetno obliko raka materničnega vratu in/ali raka dojk. V Sloveniji na ginekološkem področju delujeta dva presejalna programa, in sicer program DORA, za odkrivanje raka dojk in program ZORA, za odkrivanje raka materničnega vratu. Namen zaključnega dela je ugotoviti osveščenost žensk v Pomurju o ginekoloških presejalnih programih. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v enem izmed nakupovalnih centrov v Pomurju. Izvedli smo anketo, v kateri je sodelovalo 100 žensk, in sicer 50 anketiranih žensk živi na podeželju in 50 anketirank je iz mestnih območij. Rezultati: Ugotovili smo, da ženske, ne glede na lokacijo bivanja, dobro poznajo glavni namen presejalnih programov, vendar je raziskava pokazala, da ženske iz mest bolj poznajo podroben namen program ZORA in DORA, kot ženske s podeželja. Večina žensk je tudi že dobila vabilo na presejalnih program, in se ga tudi udeležila, to pa bi storile tudi v prihodnje. Diskusija in zaključek: Presejalni programi so odlični preventivni programi, pri katerih s pomočjo testov, preiskav lahko bolezen odkrijemo v zgodnji fazi in so tako možnosti za ozdravitev visoke. Prišli smo do spoznanja, da so ženske v Pomurju dobro osveščene o namenu ginekoloških presejalnih programov in da se večina odzove vabilu na program.
Ključne besede: presejanje, testi, DORA, ZORA, osveščenost, ženske
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 216; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (883,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici