Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Digitalna preobrazba poslovnih procesov je v zadnjih letih bistveno vplivala na način upravljanja z dokumentacijo. Podjetja se zaradi vse večje količine informacij, zakonskih zahtev in potrebe po varnosti, hitrosti in preglednosti odločajo za implementacijo dokumentnih sistemov (DMS), ki omogočajo učinkovito elektronsko upravljanje poslovne dokumentacije. Magistrska naloga celostno obravnava ključne funkcionalnosti DMS ter skozi praktičen projekt predstavi kompleksnost digitalizacije fizičnega arhiva, s poudarkom na opremljanju dokumentov z metapodatki, klasifikacijskih pravilih in končnem vključevanju dokumentov v elektronski arhiv. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti DMS, kot so klasifikacija dokumentov, uporaba strukturiranih metapodatkov, verzijsko sledenje, pravice dostopa, iskalni mehanizmi, povezljivost z drugimi informacijskimi sistemi ter tehnološke možnosti različnih arhitektur (lokalne, oblačne in hibridne rešitve). Poseben poudarek je namenjen pomenu standardiziranega vnosa metapodatkov in njihove vloge pri dolgotrajni hrambi, hitrem iskanju in zagotavljanju skladnosti s predpisi. V nadaljevanju je prikazana tudi tehnična podlaga sistemov, kot so baze podatkov, API-ji, mehanizmi indeksiranja ter uporaba OCR-tehnologije za prepoznavanje besedila na digitaliziranih dokumentih. Praktični del naloge temelji na izvedenem projektu masovnega skeniranja za naročnika, pri čemer je bil cilj zmanjšati fizični arhiv in omogočiti lažje ter hitrejše iskanje dokumentacije. Arhiv je obsegal več kot tisoč rednikov, razdeljenih na štiri vsebinske sklope. Projekt je zajemal pripravo fizičnega prostora, prevzem dokumentacije, skeniranje z uporabo profesionalnih skenerjev, avtomatski in ročni zajem metapodatkov ter prenos v elektronski arhiv. Za opremljanje dokumentov je bila uporabljena specializirana programska oprema, pri čemer je sistem omogočal učenje na podlagi preteklih dokumentov (t. i. šablone), kar je pospešilo proces opremljanja. Med izvajanjem projekta so se pojavile številne tehnične, organizacijske in vsebinske težave. Med ključne izzive sodijo napake na skenerjih zaradi obrabljenosti papirja in umazanije, neustrezna usposobljenost kadra za delo z dokumenti ter težave pri razumevanju vsebine. Slednje so se rešile z dodatnimi validacijskimi postopki in okrepljenim sodelovanjem z naročnikom. Poleg tega so bila v procesu upoštevana pravila informacijske varnosti, zlasti pri nastavitvah dostopnih pravic, ki so bile definirane na ravni klasifikacijskih znakov in povezane z aktivnimi imeniki uporabnikov. Rezultati projekta kažejo, da premišljen pristop, ustrezna tehnična rešitev in jasno postavljeni procesi pripomorejo k uspešni transformaciji fizičnega arhiva v elektronsko obliko. S tem se izboljšata preglednost nad dokumentacijo in učinkovitost zaposlenih, hkrati pa se dolgoročno znižujejo stroški upravljanja z dokumenti. Pridobljene izkušnje nudijo dobro osnovo za nadaljnje projekte digitalizacije tudi v drugih organizacijah.
Ključne besede: Dokumentni sistem (DMS), digitalizacija dokumentov, masovno arhiviranje, metapodatki, klasifikacijski načrt, elektronski arhiv, optično prepoznavanje znakov (OCR), iskanje po vsebini, pravice dostopa, verzijsko sledenje, integracija podatkov, proces obdelave dokumentov, avtomatska klasifikacija, dolgoročna hramba, informacijska varnost.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,21 MB)

Opis: The present paper examines and compares the role of cognitive discourse markers (DMs), such as uhm, like, or I mean, and a set of prosodic parameters as indicators of prosodic boundaries. Cognitive DMs traditionally are not studied as a separate DM group on par with the ideational, sequential, rhetorical, or interpersonal group. However, as they reflect the speaker’s mental processes during speech production, they offer an exceptional glimpse into how speakers construct their verbalisations. Along with the analysis of DMs, prosodic parameters, including pitch and intensity reset, speech rate change, and pauses, were automatically annotated to determine how well they overlapped with the manually annotated prosodic boundaries. To accommodate for the natural variability in speech, the parameters were evaluated using relative comparison methods. Among the prosodic parameters, pauses were found to overlap most often with the manually annotated prosodic boundaries. Cognitive DMs in the function of realising new information, restructuring, and emphasis indeed proved as relevant boundary indicators, however, the group of cognitive DMs as a whole fell behind the group of sequential and rhetorical DMs, which overlapped most frequently with the manually annotated prosodic boundaries.
Ključne besede: cognitive discourse markers, prosodic units, prosodic unit boundary, DMs
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0

Opis: The topic of the article addresses the management of the document management system (DMS), which represents one of the important steps for organizations to speed up the implementation of business processes, achieve better control over documents, and ensure safer operations. When implementing and using DMS, the importance of the organization’s maturity shall not be forgotten, as it gives the organization a framework to evaluate and improve the overall effectiveness and efficiency of the organization’s DMS, which can contribute to better decision-making and increased productivity. On the other hand, sustainable-oriented organizations are likely to show interest in choosing, implementing, and using DMS. In the article, the impact of an organization’s maturity and the role of sustainability on the DMS lifecycle are researched. Results are presented based on a case analysis of Company X. Supporting the case analysis, structured interviews with the project leader on the clients’ and the project leader on the providers’ side have been performed, which shall give a deeper insight into DMS implementation and the importance of sustainability and organizational maturity, resulting in more successful DMS implementation and use.
Ključne besede: document management system (DMS), DMS life cycle, maturity model, sustainability, case analysis
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Če želijo podjetja ostati konkurenčna na trgu se morajo aktivno ukvarjati z digitalizacijo procesov in poiskati procese v podjetjih, ki so zamudni in jih nadomestiti z digitalnimi različicami, hkrati pa poskrbeti, da proces ustreza vsem potrebnim standardom in zakonom. Karna (2016) opredeljuje poslovni proces kot niz dejavnosti s specifičnim vložkom na začetku in rezultatom na koncu procesa. Nadalje digitalizacijo poslovnega procesa definira kot pretvorbo niza analognih vhodov in izhodov procesa v elektronske ali digitalne ter navaja, da sta za uspeh ključna jasna vizija in natančno opredeljen strateški načrt. V splošnem digitalizacija pomeni podporo poslovnemu procesu s pomočjo razpoložljivih informacijskih tehnologij (Toman, 2018). Ensiger s soavtorji (2016) vidijo digitalizacijo predvsem kot podporo za doseganje višje učinkovitosti, boljše dobičkonosnosti in produktivnosti ter kot pomoč pri zniževanju stroškov poslovanja. Koščak (2017) pravi, da je namen digitalizacije odpraviti ponavljajoče se naloge zaposlenih in jim tako omogočiti opravljanje nalog, ki so ključne za poslovanje podjetja. Organizacija Ernst & Young (2021) poudarja, da digitalizacija procesov ponuja nove načine in priložnosti za podjetja/banke in s tem konkurenčno prednost pred drugimi. Pomembno vlogo pri digitalni transformaciji imajo poslovne informacijske rešitve, s katerimi podjetja digitalizirajo svoje poslovne procese in delovne tokove. Najpomembnejše poslovne informacijske rešitve, ki se izvajajo v podjetjih, so (Sternad Zabukovšek idr., 2020): rešitve ERP (Enterprise Resource Planning), rešitve CRM (Customer Relationship Management), rešitve SCM (Supply Chain Management), DMS (Document Management System), rešitve BPM (Business Process Management), rešitve HRM (Human Resource Management), rešitve MES (Manufacturing Execution System) itd. Klasično upravljanje dokumentov ne more slediti potrebam trga, če želimo imeti agilno in sodobno podjetje. Zato morajo podjetja zaposlenim ponuditi rešitev, ki jim bo omogočala skrbno hranjenje in arhiviranje dokumentacije, hkrati pa jim dati dovolj časa za opravljanje glavnih dnevnih nalog. DMS ni le praktična programska aplikacija, ampak omogoča predvsem digitalizacijo poslovnih procesov. Podjetja, ki uporabljajo DMS imajo sledeče prednosti: implementirajo digitalne procese, avtomatizirajo poteke dela, omogočijo odločitve, ki temeljijo na podatkih, povečajo učinkovitost in prilagodljivost ter zagotovijo podatkovno in pravno varnost (Easy Software, 2020). Kot vsi vemo, upravljanje dokumentov ne vpliva le na delovne tokove v podjetjih, prihranke in prilagajanje potrebam trga, ampak vpliva tudi na okolje (Docxellent, 2019). Vpliv proizvodnje papirja in uporabe papirja v vsakdanjem poslovanju je v preteklih letih zelo obremenil okolje. Zato je uporaba DMS danes že skoraj obvezna programska oprema vsakega podjetja, če želi biti konkurenčno na trgu in je zagotovo dober korak v pravo smer. Dognanja iz teoretičnega dela in empirične raziskave bodo podjetjem omogočila boljšo pripravo na uvedbo DMS (upoštevajoč zrelost, KDU, stopnjo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja), naprednejšo uporabo DMS ter s tem višjo učinkovitost in uspešnost podjetij, kakor tudi zaprla vrzel glede delno uspešnih oziroma neuspešnih uvedb DMS.
Ključne besede: DMS, KDU, zrelost podjetja, družbena odgovornost, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 105
Celotno besedilo (6,56 MB)

Opis: Sam začetek industrijske revolucije sega v začetke druge polovice 18.stoletja z začetkom parne lokomotive ter strojev za predenje. Skozi zgodovino so ljudje vedno iskali izboljšave ter delali s tem, kar so imeli na voljo. Od samih začetkov parnih strojev, odkritja električne energije, prvih telegramov in telefonov, avtomobilov, letal, vse do razvoja digitalne tehnologije, poslovne programske opreme, razvoja prvih računalnikov ter superračunalnikov, razvoja komunikacijske tehnologije, prvih prenosnikov ter industrijske robotike, pa se trenutno razvija četrta industrijska revolucija, znana kot industrija 4.0. Razvija se v smeri digitalizacije in avtomatizacije, pametnih tovarn in naprav, povezanih med seboj (angl. Internet of Things), sistemov za shranjevanje velikih količin informacij ter podatkov (angl. Big Data) in proizvodnih zmogljivosti, ki lahko podatke shranjujejo samostojno kadarkoli in brez človeške prisotnosti. Tako proizvodnja, kot poslovanje potekata v veliki meri digitalno. Digitalizacija, ki je že zamenjala nekoč tradicionalno kulturo v podjetju, vso papirno hrambo so že nadomestile različne računalniške rešitve ter sistemi za lažje, bolj pregledno, brez papirno ter hitrejšo poslovanje (DMS). Za hitrejši dostop do podatkov, lažje in bolj pregledno poslovanje ter zbranost podatkov na enem mestu pa skrbijo sistemi za načrtovanje in pregledno planiranje virov podjetja (ERP), ki se lahko povezujejo tudi s sistemi za upravljanje proizvodnje (MES). Prav zaradi potrebe po izboljšavah, večji učinkovitosti, lažjim pregledom nad stroški in logistiko pa je nastala četrta industrijska revolucija. Kot dober primer podjetja, ki smernice četrte industrijske revolucije že v večji meri upošteva, pa bomo predstavili tehnološko podjetje (Xiaomi), ki trenutno zaseda četrto mesto na trgu pametnih telefonov.
Ključne besede: industrijske revolucije, industrija 4.0, IoT, Big Data, ERP, MES, DMS, elektronsko poslovanje, Xiaomi.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2020; Ogledov: 1431; Prenosov: 210
Celotno besedilo (767,12 KB)